29.02.2012 - Dobimo se na Magistratu
Dobimo se na Magistratu
Koncert v Rdeči dvorani Magistrata – 29. februarja 2012
Tokrat smo v organizaciji Glasbene mladine ljubljanske prisluhnili dvema mladima solistkama, flavtistki Jani Fajdiga in violinistki Mojci Fortin. Spremljala sta ju pianista Meta Fajdiga in Stanislav Krutilov.
Jana Fajdiga (roj. 1989) je z učenjem flavte pričela na Glasbeni šoli Vinka Vodopivca v Ajdovščini pri prof. Tjaši Dykes, nato je študij instrumenta nadaljevala na Glasbeni šoli Zavoda sv. Stanislava pri prof. Karolini Šantl Zupan in pri tej profesorici sedaj nadaljuje študij na Akademiji za glasbo. Za svoje uspešne izvedbe na koncertnih odrih in v okviru tekmovanj je prejela vrsto priznanj in nagrad doma in v tujini (na primer v Pragi). In še zanimivost: v tem študijskem letu študira še vzporedno v Budimpešti v razredu prof. Janosa Balinta.
Njena sestra, pianistka Meta Fajdiga, je prav tako pričela z učenjem klavirja na Glasbeni šoli Vinka Vodopivca v Ajdovščini, njena pedagoginja je bila prof. Helena Plesničar. Meta je sedaj študentka na Akademiji za glasbo v razredu red. prof. Tatjane Ognjanovič. Tudi ona je prejela vrsto nagrad in raznih tekmovanjih doma in v tujini (Pariz, Sankt Petersburg), v Ljubljani pa tudi štipendijo evropske fundacije Yamaha.
V izvedbi Jane in Mete Fajdiga smo v prvem delu sporeda slišali izvedbo Sonate v A-duru skladatelja Cesarja Francka, seveda v priredbi za flavto in klavir, original je namreč napisan za violino in klavir. Delo je obsežno, zahtevno, polno čudovite lepote. Ponuja bogastvo harmonij in raznolikost izraza, dinamike, razpoloženj…Izjemno zahteven in vsestransko zanimiv je namreč tudi klavirski part, ki ga je pianistka interpretirala odlično, tehnično dovršeno in v pravcatem muzikalnem zanosu.Pri flavtistki je prišel do izraza lep ton, logično in muzikalno občuteno fraziranje. Še posebno sijajni so bili lirični, zasanjani odlomki. Zvok flavte naj bi bil ves čas vodilni, a se je žal tu in tam malce izgubil v bolj dramatičnih odlomkih, ki jih v skladbi ne manjka, v njih pa flavta ni mogla dominirati ob zvočno in harmonsko tako bogatem klavirskem partu. Ob sicer lepi izvedbi pa vendar: tu in tam bi se klavir moral "pač malce potegniti v ozadje"! (Morda to ne bi veljalo, če bi bila izvedba violina- klavir, kot je skladba v originalu zasnovana!)
Poslušalci so bili (kljub tej opombi!) navdušeni in mladi glasbenici sta izvedli kot dodatek še ljubko Humoresko Antonina Dvořaka.
V drugem delu sporeda je nastopila violinistka Mojca Fortin (roj.1989). Že ko je bila stara pet let je pričela z učenjem violine v Glasbenem ateljeju Tartini pri prof. Sidiki Smajlović Bravničar. Sedaj je absolventka študija violine na Akademiji za glasbo, njen profesor je red. prof. Dejan Bravničar. Mojca mnogo nastopa solistično in v komornih skupinah, udeležila se je številnih domačih in tujih seminarjev, leta 2010 je kot članica orkestra igrala v mednarodnem orkestru, ki ga je vodil dirigent Riccardo Muti.V letu 2011 je prejela Prešernovo nagrado Akademije za glasbo.
Pianist Stanislav Krutilov je po rodu Rus, rojen v Samari. Tu je tudi študiral klavir, nadaljeval pa ta študij v Ljubljani in ga zaključil na Akademiji za glasbo v razredu red. prof. Dubravke Tomšič Srebotnjak.
Violinistka Mojca Fortin je svoj tokratni nastop pričela z izvedbo znamenite Ciaccone J.S.Bacha, stavka iz Partite št. 2 v d-molu, BWV 1004. Njena igra je bila sproščena in prepričljiva. Gre za genijalno skladbo, ki smo jo slišali v tehnično in muzikalno skrbno pretehtani, vrhunski izvedbi. Mali spodrsljaj ni niti malo ogrozil prepričljivosti, muzikalne intenzitete ter logike vodenja melodičnih linij. Slišali smo genijalno skladbo v sijajni, sproščeni, tehnično in muzikalno navdušujoči izvedbi!
Nato je bila na sporedu Romanca za violino in klavir v G-duru, op.40 Ludwiga van Beethovna: ljubko delo, ki poleg uvodne lirike ponuja v nadaljevanju širši razpon melodike.
Lepi izvedbi tega Beethovnovega dela je sledil še niz sedmih skladb Bele Bartoka s skupnim naslovom Romunski plesi. Delo je izjemno efektno, folklorni elementi so v bistvu citati različnih razpoloženj in barv, ki sta jih oba izvajalca sijajno realizirala v vsem bogastvu efektov in kontrastov.
Pianist Stanislav Krutilov je poskrbel za lepo zvočno dopolnitev v Beethovnovi Romanci, pri Bartokovih Romunskih plesih pa za sijajno celovitost zvočnega materiala. Tu pravi efekt glasbenega izraza namreč nastane prav ob enakovrednem sodelovanju obeh instrumentalistov, ki sta skladbo poustvarila s pravcatim muzikalnim zanosom, s poudarkom na kontrastih in ob skrbni analizi vseh izjemno efektnih podrobnostih folklornih elementov.
Vsekakor nas je še posebej navdušila odlična igra violinistke, ves tokratni koncertni program je izvajala na pamet, njena igra je prepričljiva, zavzeta, a tudi pretehtana v vseh podrobnostih interpretacije.
Milena Nograšek
5.marca 2012
Koncert v Rdeči dvorani Magistrata – 29. februarja 2012
Tokrat smo v organizaciji Glasbene mladine ljubljanske prisluhnili dvema mladima solistkama, flavtistki Jani Fajdiga in violinistki Mojci Fortin. Spremljala sta ju pianista Meta Fajdiga in Stanislav Krutilov.
Jana Fajdiga (roj. 1989) je z učenjem flavte pričela na Glasbeni šoli Vinka Vodopivca v Ajdovščini pri prof. Tjaši Dykes, nato je študij instrumenta nadaljevala na Glasbeni šoli Zavoda sv. Stanislava pri prof. Karolini Šantl Zupan in pri tej profesorici sedaj nadaljuje študij na Akademiji za glasbo. Za svoje uspešne izvedbe na koncertnih odrih in v okviru tekmovanj je prejela vrsto priznanj in nagrad doma in v tujini (na primer v Pragi). In še zanimivost: v tem študijskem letu študira še vzporedno v Budimpešti v razredu prof. Janosa Balinta.
Njena sestra, pianistka Meta Fajdiga, je prav tako pričela z učenjem klavirja na Glasbeni šoli Vinka Vodopivca v Ajdovščini, njena pedagoginja je bila prof. Helena Plesničar. Meta je sedaj študentka na Akademiji za glasbo v razredu red. prof. Tatjane Ognjanovič. Tudi ona je prejela vrsto nagrad in raznih tekmovanjih doma in v tujini (Pariz, Sankt Petersburg), v Ljubljani pa tudi štipendijo evropske fundacije Yamaha.
V izvedbi Jane in Mete Fajdiga smo v prvem delu sporeda slišali izvedbo Sonate v A-duru skladatelja Cesarja Francka, seveda v priredbi za flavto in klavir, original je namreč napisan za violino in klavir. Delo je obsežno, zahtevno, polno čudovite lepote. Ponuja bogastvo harmonij in raznolikost izraza, dinamike, razpoloženj…Izjemno zahteven in vsestransko zanimiv je namreč tudi klavirski part, ki ga je pianistka interpretirala odlično, tehnično dovršeno in v pravcatem muzikalnem zanosu.Pri flavtistki je prišel do izraza lep ton, logično in muzikalno občuteno fraziranje. Še posebno sijajni so bili lirični, zasanjani odlomki. Zvok flavte naj bi bil ves čas vodilni, a se je žal tu in tam malce izgubil v bolj dramatičnih odlomkih, ki jih v skladbi ne manjka, v njih pa flavta ni mogla dominirati ob zvočno in harmonsko tako bogatem klavirskem partu. Ob sicer lepi izvedbi pa vendar: tu in tam bi se klavir moral "pač malce potegniti v ozadje"! (Morda to ne bi veljalo, če bi bila izvedba violina- klavir, kot je skladba v originalu zasnovana!)
Poslušalci so bili (kljub tej opombi!) navdušeni in mladi glasbenici sta izvedli kot dodatek še ljubko Humoresko Antonina Dvořaka.
V drugem delu sporeda je nastopila violinistka Mojca Fortin (roj.1989). Že ko je bila stara pet let je pričela z učenjem violine v Glasbenem ateljeju Tartini pri prof. Sidiki Smajlović Bravničar. Sedaj je absolventka študija violine na Akademiji za glasbo, njen profesor je red. prof. Dejan Bravničar. Mojca mnogo nastopa solistično in v komornih skupinah, udeležila se je številnih domačih in tujih seminarjev, leta 2010 je kot članica orkestra igrala v mednarodnem orkestru, ki ga je vodil dirigent Riccardo Muti.V letu 2011 je prejela Prešernovo nagrado Akademije za glasbo.
Pianist Stanislav Krutilov je po rodu Rus, rojen v Samari. Tu je tudi študiral klavir, nadaljeval pa ta študij v Ljubljani in ga zaključil na Akademiji za glasbo v razredu red. prof. Dubravke Tomšič Srebotnjak.
Violinistka Mojca Fortin je svoj tokratni nastop pričela z izvedbo znamenite Ciaccone J.S.Bacha, stavka iz Partite št. 2 v d-molu, BWV 1004. Njena igra je bila sproščena in prepričljiva. Gre za genijalno skladbo, ki smo jo slišali v tehnično in muzikalno skrbno pretehtani, vrhunski izvedbi. Mali spodrsljaj ni niti malo ogrozil prepričljivosti, muzikalne intenzitete ter logike vodenja melodičnih linij. Slišali smo genijalno skladbo v sijajni, sproščeni, tehnično in muzikalno navdušujoči izvedbi!
Nato je bila na sporedu Romanca za violino in klavir v G-duru, op.40 Ludwiga van Beethovna: ljubko delo, ki poleg uvodne lirike ponuja v nadaljevanju širši razpon melodike.
Lepi izvedbi tega Beethovnovega dela je sledil še niz sedmih skladb Bele Bartoka s skupnim naslovom Romunski plesi. Delo je izjemno efektno, folklorni elementi so v bistvu citati različnih razpoloženj in barv, ki sta jih oba izvajalca sijajno realizirala v vsem bogastvu efektov in kontrastov.
Pianist Stanislav Krutilov je poskrbel za lepo zvočno dopolnitev v Beethovnovi Romanci, pri Bartokovih Romunskih plesih pa za sijajno celovitost zvočnega materiala. Tu pravi efekt glasbenega izraza namreč nastane prav ob enakovrednem sodelovanju obeh instrumentalistov, ki sta skladbo poustvarila s pravcatim muzikalnim zanosom, s poudarkom na kontrastih in ob skrbni analizi vseh izjemno efektnih podrobnostih folklornih elementov.
Vsekakor nas je še posebej navdušila odlična igra violinistke, ves tokratni koncertni program je izvajala na pamet, njena igra je prepričljiva, zavzeta, a tudi pretehtana v vseh podrobnostih interpretacije.
Milena Nograšek
5.marca 2012