MLADI MLADIM

Mladi mladim, 12.2.2025

Miha Grmek Seražin, klarinet
*
Blaž Kozjek, pozavna
Nika Tkalec, klavir


Spored:

Miha Grmek Seražin (2000): 
Preludij v a-molu

* krstna izvedba

Carl Philipp Emanuel Bach (1714–1788):
Sonata Flauto Traverso solo senza Basso v a-molu Wq 132/H 562
Poco Adagio
Allegro 
Allegro 

Krzysztof Penderecki (1933–2020): 
Preludij za klarinet solo

Edison Denisov (1929–1996):
Sonata za solo klarinet
Lento, poco rubato
Allegro giusto

*

Frank Martin (1890–1974):
Ballade

Folke Rabe (1935–2017):
Basta za pozavno solo

Nino Rota (1911–1979):
Koncert za pozavno in orkester
Allegro giusto
Lento, ben ritmato
Allegro moderato

Peter Tovornik (1993):
Tromboza

Miha Grmek Seražin (rojen 2000)  je svojo glasbeno pot začel pri osmih letih z diatonično harmoniko, leto kasneje pa s klarinetom. Leta 2015 je šolanje nadaljeval na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana pri prof. Jožetu Kotarju. Študij ga je leta 2020 popeljal na Glasbeno akademijo v Baslu k prof. Françoisu Bendi, kjer zdaj obiskuje magistrski program. Uspešen je bil na mnogih tekmovanjih, med drugim je prejel zlato nagrado na mednarodnih tekmovanjih za klarinet (Emona 2015, Davorin Jenko 2017, Temsig 2019). Kot član tria je igral v koncertni sezoni GM oder (2019/20). Leta 2020 je postal štipendist Ministrstva za kulturo in leta 2023 štipendist sklada Rahn Kultur Fonds in njihov artist.
Sodeloval je z mnogimi skladatelji, kot so C. S. L. Parker, Samo Vidič in Corrado Rojac, ter izvajal in snemal njihove skladbe. Nastopal je kot solist, komorni glasbenik in član orkestrov na mnogih odrih po Sloveniji in tujini (CHAARTS) in obiskal mojstrske tečaje Mateta Bekavca, prof. Mäkija, prof. Cuperja, prof. Beltraminija, prof. Varge, Claudia Martineza Mehnerja, Patricije Kopačinske, Miriam Fried, Sergia Azzolinija, Roberta Levina, Antona Kernjaka, Anne Gebert, Francesca Di Rose, Gordana Nikolića.

*

Blaž Kozjek (rojen 2003) prihaja iz Domžal. Sprva je obiskoval Glasbeno šolo Domžale, kjer se je šest let učil igranja pozavne pri prof. Luku Einfaltu, dve leti na višji stopnji pa pri prof. Damjanu Tomažinu. Glasbeno izobraževanje je nadaljeval na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana v razredu prof. Andreja Karbe, kjer je tudi maturiral. V času šolanja na konservatoriju je prejel številne nagrade na različnih tekmovanjih. Leta 2020 je na tekmovanju mladih slovenskih glasbenikov TEMSIG osvojil srebrno plaketo in tretjo nagrado, leta 2023 pa zlato plaketo, prvo nagrado in posebno nagrado za solistični recital v sklopu cikla Mladi virtuozi Festivala Ljubljana. Uspešen je tudi na mednarodnih tekmovanjih: na tekmovanju Woodwind & Brass (2021) je prejel prvo nagrado, na tekmovanju Luigi Cerritelli (2022) pa tretjo nagrado. Trenutno je študent pozavne dodiplomskega študija na Akademiji za glasbo v Ljubljani pri prof. Dušanu Kranjcu. Sodeluje z najuglednejšimi slovenskimi mladinskimi sestavi, kot so: pihalni orkester Musica Creativa, Slovenski mladinski orkester (SMO), Ljubljanski mednarodni orkester (LIO) in mednarodni orkester Sounds of Change Orchestra. Kot solist je leta 2023 nastopil v zasedbi kvarteta pozavn s Simfoničnim orkestrom KGBL Ljubljana; je tudi  član in solopozavnist Simfoničnega orkestra Domžale-Kamnik in Godbe Domžale. Od leta 2024 je tudi član trobilnega kvinteta FiveBrass, ki je izvedel že vrsto koncertev v sezoni 2024.

Nika Tkalec je leta 2011 s posebno pohvalo summa cum laude diplomirala na Akademiji za glasbo v Ljubljani v razredu profesorja Tomaža Petrača. Dodatno se je izobraževala na Kraljevem konservatoriju za glasbo v Madridu pri profesorici Pilar Bilbao. Kot solistka je nastopila z Orkestrom Slovenske filharmonije, Orkestrom SNG Opera in balet Ljubljana, s Simfoničnim orkestrom Glasbene šole Krško, Pihalnim orkestrom Krško ter z Brass bandom Slovenija. Je dobitnica študentske Prešernove nagrade Akademije za glasbo UL ter nagrajenka nekaj državnih in mednarodnih tekmovanj. Redno koncertira na slovenskih odrih kot korepetitorka in komorna glasbenica. Sodeluje na festivalih, kot so: Festival Lent, Samoborska glasbena jesen, EPTA, AS in Euritmia, v ciklih Glasbene mladine ljubljanske, na seminarjih, poletnih šolah (Celje, Radenci, Kranjska Gora, Dobrna, Podsreda), spremlja mlade glasbenike na tekmovanjih, poletnih šolah, avdicijah in recitalih. Trenutno deluje kot  profesorica klavirja na Glasbeni šoli Vrhnika in kot strokovna sodelavka na Akademiji za glasbo v Ljubljani.


Carl Philipp Emanuel Bach
(1714–1788) je bil eden ključnih skladateljev 18. stoletja, poznan kot eden vodilnih predstavnikov slogovne tranzicije iz baroka v klasicizem. Sonata za flavto solo brez basa v a-molu je pomemben primer njegovega inovativnega glasbenega jezika in izraža Bachov individualni stil, povezan z estetskimi ideali galantnega sloga. Sonata sledi standardni formi hitrega, počasnega in hitrega stavka. To je ena izmed zgodnjih skladb za solistično flavto, kjer ni spremljevalnega inštrumenta. Drugi stavek,  Adagio, je odličen primer C. P. E. Bachovega poudarka izražanju čustev z uporabo nenavadnih harmonskih preobratov, pavz in dinamičnih sprememb. V obeh hitrih stavkih pa skladatelj uporablja tehnično zahtevne pasaže, ki preizkušajo obvladovanje inštrumenta.

Krzysztof Penderecki (1933–2020) je bil eden najpomembnejših skladateljev in dirigentov 20. in zgodnjega 21. stoletja. Njegova glasba je prepletala avantgardne tehnike in tradicijo, raziskovala nova zvočna obzorja in se ukvarjala z globoko simbolnimi, duhovnimi ter zgodovinskimi temami. Penderecki je v svojem delu združil različne stile in tehnike. Preludij za klarinet solo je nastal v obdobju, ko je Penderecki prešel iz svojih zgodnjih, avantgardnih tehnik v bolj neoklasičen in romantično obarvan stil, čeprav še vedno ohranja elemente eksperimentiranja. Preludij ima prosto obliko, kar omogoča interpretativno svobodo izvajalca. Delo se osredotoča na raziskovanje različnih registrov in izraznih možnosti klarineta. Klarinet kot solistični inštrument v celoti izkoristi svojo sposobnost prehajanja med lirično melodičnostjo in ekspresivnimi, skoraj surovimi teksturami.

Edison Denisov (1929–1996) je bil ruski skladatelj in velja za enega najpomembnejših predstavnikov sovjetske avantgarde v 20. stoletju. Kljub omejitvam in pritiskom sovjetskega kulturnega režima je Denisov razvil edinstven glasbeni slog, ki je vključeval vplive zahodnega modernizma, serializma in francoske impresionistične tradicije. Sonata za solo klarinet je sestavljena iz treh kontrastnih stavkov, ki raziskujejo širok spekter možnosti klarineta. Forma ni strogo tradicionalna, ampak sledi prosto tekoči dramaturgiji. Denisov uporablja glissande, multifone, nenavadne artikulacije in spreminjanje barve zvoka, kar daje skladbi eksperimentalni značaj. Delo vsebuje izrazite spremembe v dinamiki, od komaj slišanih tonov do eksplozivnih fortissimov. 

Frank Martin (1890–1974) je bil švicarski skladatelj. Martinov glasbeni slog je hibrid različnih vplivov, vendar vedno ohranja svojo individualno identiteto. Eden ključnih elementov njegovih del je polifonija, kjer se vidi močan vpliv Bachove glasbe. Poleg tega je Martin pogosto uporabljal kromatične lestvice in modalne harmonije, ki jih je združeval s tonalno osnovo. Njegova glasba ima močan občutek za ritem. V delu Balada uporablja harmonske prehode, ki združujejo kromatične in modalne tehnike. Različni deli skladbe imajo različne ritmične poudarke, kar dodaja dinamičnost in dramatičnost. Slišimo dolge melodične linije, ki se postopoma razvijajo. Te melodije se pogosto prepletajo z bolj disonantnimi pasusi, kar ustvarja močan kontrast in poudarja dramatičnost celotnega dela.

Folke Rabe (1935–2017) je bil švedski skladatelj, čigar delo je bilo zaznamovano z raziskovanjem sodobnih glasbenih tehnik in zvokov, pogosto v sodelovanju z modernimi elektronskimi sredstvi in akustičnimi eksperimenti. Folke Rabe je bil skladatelj, ki je združeval različne glasbene elemente, vključno z elektroakustičnimi eksperimenti, akustično glasbo in performativnimi pristopi. V delu Basta za pozavno solo uporablja različne nenavadne tehnike igranja na pozavni, kot so glissandi, multifoni, trocando (vibrato na hitrem ritmu) ter staccato in legato kontrasti. Skladba v svojih tehnikah raziskuje fizikalne meje pozavne, omogoča izvajalcu, da z zvokom manipulira na nov način. Delo vsebuje elemente minimalizma, z večkratnimi ponovitvami določenih zvočnih sekvenc, ki se razvijajo v daljših intervalih. 

Nino Rota (1911–1979) je bil italijanski skladatelj, najbolj znan po filmski glasbi. Je eden največjih in najbolj produktivnih skladateljev filmske glasbe v 20. stoletju. Njegov opus vključuje tudi simfonično glasbo, opere, balete in komorno glasbo. Koncert za pozavno in orkester je sestavljen iz treh stavkov, pri čemer je vsak stavek dinamično in čustveno kontrasten. Raba ritmičnih kontrastov omogoča zelo dramatične trenutke, medtem ko počasnejši deli ustvarjajo introspektivno  vzdušje. Delo vsebuje neoklasicistične vplive, ki so bili prisotni v delu mnogih skladateljev 20. stoletja. Rota uporablja tradicionalno orkestrsko in koncertno strukturo, vendar jo obogati z modernimi harmonskimi in ritmičnimi prijemi. Pozavna je v tem delu uporabljena kot solistični inštrument, ki je sposoben preiti iz dramatičnih zvokov v občutljive in lirične pasuse. 

Glasbeni jezik Petra Tovornika je precej sodoben in eksperimentalen. Njegova glasba pogosto vključuje improvizacijo, sodobne zvočne tehnike (poudarja uporabo ne samo tradicionalnih glasbenih inštrumentov, temveč tudi sodobne tehnike igranja, ki segajo v področje elektroakustične glasbe) in interaktivno glasbo. Tromboza kot skladba nosi koncept, ki temelji na metafori o trombotičnem stanju – s tem, da je zvok trombona “blokiran”, kot bi to bilo pri trombozi v telesu. Ta metafora je prikazana skozi zvočne "zastale" trenutke, kjer zvok postane utesnjen ali omejen. Obenem skladba raziskuje, kako inštrument, ki je običajno tako izrazit, lahko preide v stanje, kjer se njegove naravne lastnosti (prosti tok zvoka) spremenijo.


Prihajajoči koncerti

| | MAR 4 TOR

ETNO, 4.3.2025, ob 11.00

Eva Hren · Tadej Tomšič, dirigent · Big Band RTV Slovenija 11:00, Linhartova dvorana Cankarjevega doma
| | MAR 4 TOR

ETNO, 4.3.2025, ob 13.00

Eva Hren · Tadej Tomšič, dirigent · Big Band RTV Slovenija 13:00, Linhartova dvorana Cankarjevega doma
| | MAR 5 SRE

RAZPRODANO - LATINO, 5.3.2025, ob 10.00

Ana Bezjak RTV Slovenija · Big Band RTV Slovenija 10:00, Linhartova dvorana Cankarjevega doma
| | MAR 5 SRE

RAZPRODANO - LATINO, 5.3.2025, ob 12.00

Ana Bezjak · Big Band RTV Slovenija 12:00, Linhartova dvorana Cankarjevega doma
| | MAR 5 SRE

Mladi mladim, 5.3.2025

David Tretjak, rog · Ana Miculinić, violončelo 19:30, Kosovelova dvorana Cankarjevega doma

Na sporedu


| | FEB 12 SRE
12. februar 2025 19:30 Kosovelova dvorana Cankarjevega doma
6.00 €

Povej naprej