MLADI MLADIM

MLADI MLADIM, 17.11.2021

Zarja Javh Dobernik, harfa
*
Duo
Andrej Omejc, saksofon
Teja Udovič Kovačič, harmonika


Spored:

Georg Friedrich Händel (1685–1759): 
Suita v d-molu, HWV 437
Preludij
Alemanda
Couranta
Sarabanda
Žiga

Alojz Srebotnjak (1931–2010): 
Pet preludijev za harfo
IV. Moderato, molto agitato

Domenico Scarlatti (1685–1757): 
Sonata v e-molu, K. 198
Allegro risoluto

Mihail Ivanovič Glinka (1804–1857), prir. Milij Balakirev:
Škrjanček

Ekaterina Adolfovna Walter-Kühne (1870–1931), prir. Milda Agazarian: 
Fantazija na temo iz opere Jevgenij Onjegin
Petra Iljiča Čajkovskega, op. 81

*

Johann Sebastian Bach (1685–1750),
prir. Andrej Omejc, Teja Udovič Kovačič: 
Trio sonata št. 1 v Es-duru, BWV 525
Allegro moderato
Adagio
Allegro

Witold Lutosławski (1913–1994),
prir. Andrej Omejc, Teja Udovič Kovačič: 
Plesni preludiji
Allegro molto
Andantino
Allegro giocoso
Andante
Allegro molto

Matej Bonin (1986): 
Dialog za altovski saksofon in akordeon

Béla Bartók (1881–1945), prir. Tak Chiu Wong: 
Romunski ljudski plesi
Jocul cu Bata (Ples s palico)
Braul (Ples s pentljo) 
Pe Loc (Na mestu)
Buciumeana (Ples iz Buciuma)
Poarga Romaneasca (Romunska polka)
Maruntel (Hitri ples)

Nocojšnji program uvaja Suita v d-molu, HWV 437 Georga Friedricha Händla, ki se uvršča med skladateljeva najbolj znana dela za instrumente s tipkami. Händel, ki je v svojo glasbeno govorico pogosto sprejemal vplive okolja, je v delu združil italijanski melodični slog z nemškim kontrapunktom. V ospredje stopa skladateljev vrhunski inventivni slog, oblikovna shema skladbe pa sledi standardiziranemu zaporedju stiliziranih baročnih plesov. Delo je bilo prvič objavljeno leta 1733 v zbirki devetih suit za čembalo.

Pet preludijev za harfo (1960) je edino delo za solistično harfo primorskega skladatelja Alojza Srebotnjaka. Preludiji sodijo v skladateljevo prehodno fazo med ekspresionističnim slogom ter poznejšo dodekafonijo in predstavljajo priljubljeno delo med slovenskimi izvajalci. Gradivo za delo je Srebotnjak med drugim črpal iz slovenske in makedonske ljudske glasbe. Nocoj bomo slišali četrti preludij iz zbirke z oznako Moderato, molto agitato.

Italijanski skladatelj Domenico Scarlatti je poznan predvsem po obsežnem opusu enostavčnih sonat za instrumente s tipkami, s katerimi je pomembno prispeval k tehničnemu razvoju instrumentov. Čeprav ga uvrščamo med baročne skladatelje, se njegove kompozicije že približujejo klasicističnemu slogu. Sonata v e-molu, K. 198 je napisana v baročni dvodelni obliki in sodi med skladateljeve poznejše kompozicije, ki so nastale po letu 1735.

Mihail Ivanovič Glinka velja za enega izmed utemeljiteljev ruske klasične glasbe. Njegova dela so vplivala na poznejše skladatelje ruske peterke, ki so si prizadevali za uveljavitev tipičnega ruskega glasbenega sloga in so po predhodnikovem zgledu v svoja dela vključevali rusko folklorno gradivo. Skladbo Škrjanček je Glinka sprva izdal v zbirki dvanajstih pesmi Slovo od Sankt Peterburga (1840), pozneje pa jo je za solistični klavir priredil skladateljev sodobnik Milij Balakirev. V priredbi dela se da prepoznati glasbenega genija obeh ruskih skladateljev.

Skladateljica in harfistka Ekaterina Adolfovna Walter-Kühne si je slavo prislužila kot prva  glasbenica, ki je ruskemu občinstvu predstavila harfo kot solistični koncertni instrument z izvedbo takrat priljubljenega Concertina op. 175 Charlesa Oberthüra. Danes je poznana predvsem po svojih fantazijah na glasbene teme iz sočasnih popularnih oper, med katere sodi tudi Fantazija na temo iz opere Jevgenij Onjegin Petra Iljiča Čajkovskega, ki je skladateljičina najpogosteje izvajana skladba. Vanjo je vključila značilne točke in melodije iz opere, kot so Tatjanina tema, arioso Lenskega ter znani valček iz drugega dejanja. Delo je bilo izdano leta 1909, s posvetilom skladateljičini zvesti učenki Kseniji Erdely-Engelhardt.

Trio sonata št. 1 v Es-duru, BWV 525 sodi v zbirko orgelskih sonat, ki jo je Johann Sebastian Bach sestavil v Leipzigu po letu 1720, najverjetneje za didaktične namene. Zanjo je uporabil predelave svojih starejših kompozicij pa tudi na novo skomponirane stavke. Vse skladbe iz zbirke so tristavčne, izraz trio sonata pa se navezuje na triglasno obliko kompozicije, v kateri dva melodična glasova spremlja generalbas. Glasovi so prvotno pripadali različnim instrumentom, Bach pa jih je kot prvi združil v orgelski kompoziciji. Sodijo med skladateljeve najtežavnejše skladbe, v katerih se inovacija združuje s tehnično zahtevnostjo.

Poljski skladatelj in dirigent Witold Lutosławski se uvršča med najpomembnejše glasbene ustvarjalce 20. stoletja. Petstavčno suito Plesni preludiji (1954) je prvotno napisal za zasedbo klarineta in klavirja, pri čemer je enostavnejšemu, didaktično zasnovanemu partu klarineta dodal zahtevnejšo klavirsko spremljavo. V suiti se hitri stavki izmenjujejo s počasnejšimi in tako oblikujejo simetrično formo. Lutosławski je v delo vključil ljudske melodije in poliritme, pozneje pa ga je priredil tudi za orkestrsko zasedbo.

Mladi primorski skladatelj Matej Bonin ustvarja na improvizacijskem in elektroakustičnem področju, svoje kreacije pogosto povezuje z vizualno in plesno umetnostjo, v zadnjem času pa se vse bolj uveljavlja tudi kot izjemen pedagog. Kompozicijo je študiral pri Urošu Rojku, na poti glasbenega ustvarjanja pa ga podpira tudi Vinko Globokar. Kljub temu je Boninov kompozicijski jezik izrazito samostojen. Skladba Dialog za altovski saksofon in akordeon je nastala leta 2014, od takrat pa je bila izvedena že mnogokrat.

Romunske ljudske plese (1915) je Béla Bartók napisal kot zbirko šestih kratkih klavirskih skladb, ki jih je pozneje orkestriral za manjši ansambel, delo pa je bilo tudi večkrat prirejeno za različne zasedbe. Madžarski skladatelj, ki je svoje življenje posvetil zbiranju in transkribiranju ljudskih melodij, je za glavni tematski material svoje zbirke uporabil romunske plesne melodije iz Transilvanije, glasbeni stavek dela pa prepojil s folklornim značajem. Danes sodi zbirka med skladateljeve najpriljubljenejše kompozicije.

Monika Marušič


Zarja Javh Dobernik je svojo glasbeno pot začela pri šestih letih z učenjem harfe pri prof. Anji Gaberc, na Glasbeni šoli Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana. V tretjem razredu glasbene šole se je pričela udeleževati tekmovanj iz harfe. Na mednarodnem tekmovanju Svirel je dosegla več srebrnih in zlatih priznanj, med drugim je leta 2017 zasedla prvo mesto v svoji kategoriji. Udeležila se je tudi državnih tekmovanj Temsig, na katerih je leta 2015 dobila srebrno plaketo, leta 2018 zlato, leta 2021 zlato plaketo in tretjo nagrado. Leta 2020 je bila sprejeta v ožji izbor finalistov na tekmovanju Evrovizijski mladi glasbeniki. Zadnji dve leti je veliko dela s harfo posvetila udeležbi na mednarodnem tekmovanju v Izraelu leta 2021, kjer se je uvrstila med 50 finalistov. Tekom šolanja je imela več solističnih nastopov. Večkrat se je udeležila različnih seminarjev priznanih profesoric in profesorjev harfe, in sicer:  Patrizie Tassini, Marie-Pierre Langlamet, Stephena Fitzpatricka, Sofie Ristič, nazadnje letos  intenzivnega seminarja prof. Fabricea Pierra v San Leu. Po osmih letih glasbene šole se je vpisala na Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana, kjer trenutno, poleg Gimnazije Bežigrad, obiskuje tretji letnik.

*

Harmonikarka Teja Udovič Kovačič in saksofonist Andrej Omejc sodelujeta v komornem sestavu od leta 2019. Na Akademiji za glasbo Univerze v Ljubljani je bil njun mentor izr. prof. Luka Juhart. Izvajata tako originalna dela za saksofon in harmoniko kot tudi priredbe, ki obsegajo široko paleto zvrsti od del baročnih mojstrov pa vse do stvaritev sodobnih skladateljev. S samostojnimi koncerti sta nastopila v organizaciji Glasbene mladine Slovenije, Festivala Ljubljana, Kulturnega društva Lojz Kraigher. Letos sta posnela svoj program za nacionalno televizijo za oddajo Mladi virtuozi, ki je bila predvajana na TV SLO 2.

Andrej Omejc z januarjem začenja podiplomski študij saksofona na Univerzi za glasbo in gledališče v Münchnu. Dodiplmski študij je opravljal pri prof. Dejanu Prešičku na Akademiji za glasbo Univerze v Ljubljani. Je prvonagrajenec državnih in mednarodnih tekmovanj. Kot solist je večkrat nastopil s Simfoničnim orkestrom RTV SLO, Policijskim orkestrom, Simfoničnim orkestrom KGBL. Nastopil je na festivalih v Sloveniji in tujini. Je član orkestra EUYO in Kvarteta 4saxess, s katerim se je udeležil mednarodnih turnej. Je dobitnik Škerjančeve nagrade in nagrade poljanska ptica. Je tudi študent petega letnika medicinske fakultete v Ljubljani.

Teja Udovič Kovačič študira na Akademiji za glasbo v Ljubljani v razredu red. prof. Boruta Zagoranskega, trenutno pa se v okviru izmenjave Erasmus+ izpopolnjuje pri prof. Marie-Andrée Joerger na Akademiji za glasbo v Strasbourgu. Je večkratna zmagovalka mednarodnih tekmovanj in državnega tekmovanja Temsig (2011, 2017, 2020). Redno koncertira na ciklih Festivala Ljubljana, Glasbene mladine Slovenije, Glasbene mladine ljubljanske. Solistični program je letos posnela za oddajo Mladi virtuozi na Televiziji Slovenija. S Simfoničnim orkestrom Nova filharmonija je krstno izvedla skladbo C. Rojaca Polja VI in z njimi posnela zgoščenko, nastopala pa je tudi s Simfoničnim orkestrom RTV SLO in Obalnim komornim orkestrom.


Prihajajoči koncerti

| | OKT 26 TOR

ZVOKI MLADIH, 26.10.2021

Lan Meden, saksofon · Katarina Kralj, violina 19:30, Rdeča dvorana Magistrata
| | OKT 27 SRE

MLADI MLADIM, 27.10.2021

Taja Rijavec, harfa · Trobility kvintet 19:30, Klub Cankarjevega doma
| | NOV 9 TOR

OPERNO POPOTOVANJE OD BAROKA DO MUZIKALA

Simfonični orkester RTV Slovenija RTV Slovenija 11:00, Gallusova dvorana Cankarjevega doma
| | NOV 9 TOR

OPERNO POPOTOVANJE OD BAROKA DO MUZIKALA

Simfonični orkester RTV Slovenija RTV Slovenija 13:00, Gallusova dvorana Cankarjevega doma
| | NOV 9 TOR

ZVOKI MLADIH, 9.11.2021

Ana Mir, rog · Manca Rupnik, violina · Patrick Leung, klavir 19:30, Rdeča dvorana Magistrata

Na sporedu


| | NOV 17 SRE
17. november 2021 19:30 Klub Cankarjevega doma
5.00 €