MLADI MLADIM

Mladi mladim, 17.1.2024

Adrian Ignjatović, harfa
*
Ajda Gutnik, violina
Andrej Goričar, klavir


Spored:

Georg Friedrich Händel (1685–1759): 
Koncert za harfo in godalni orkester v B–duru
l. Allegro moderato   

Paul Hindemith (1895–1962): 
Sonata za klavir št. 2 v G-duru
l. Mäßig schnell (Zmerno hitro)
ll. Lebhaft (Živahno)
lll. Sehr langsam (Zelo počasi)

Mihail Glinka (1804 – 1857) in Milij Balakirjev (1837 – 1910):
Škerjanec
 
Črt Sojar Voglar (*1976): 
Srebrna pesem za rog in harfo

Gost: Jakob Skerbiš, rog                            

Henriette Renié (1875–1956):
Danse des lutins (Ples škratov)

*

Wolfgang Amadeus Mozart (1765–1791): 
Sonata za violino in klavir v e-molu, št. 28, K. 304
I. Allegro
II. Tempo di minuetto

Matija Bravničar (1937–2018): 
Suonata in modo antico
II. Aria

Camille Saint- Saëns (1835–1921): 
Introdukcija in Rondo Capriccioso, op. 28

Fritz Kreisler (1875–1962): 
Schön Rosmarin (Lepi rožmarin)

Georg Friedrich Händel je nemški baročni skladatelj, ki je večino svojega življenja ustvarjal na Otoku (VB) in je najbolj znan po svojih bogatih baročnih operah, oratorijih in drugih vokalno-instrumentalnih delih. Napisal je tudi veliko koncertov za različne instrumentalne zasedbe, med drugim Koncert za harfo in orkester v B-duru. Koncert je lep primer njegove mojstrske spretnosti ustvariti glasbo razgibano (predvsem v prvem stavku), živahno ter v baročnem duhu popolnoma veličastno. 

Velika glasbena osebnost 20. stoletja, Paul Hindemith, je sprva spadal med izrazito napredne skladatelje, v tridesetih letih prejšnjega stoletja pa se je vseeno začel spogledovati s tradicijo. Poleg komponiranja se je ukvarjal še s pisanjem teoretičnih tekstov o glasbi in poučevanju. V tem obdobju je začel pisati dela za večje zasedbe in stare, tradicionalne oblike ter se ozirati po glasbeni estetiki 19. stoletja. Eno izmed takšnih del je Sonata za klavir št. 2. Delo raziskuje kontrastna razpoloženja in prikazuje skladateljev inovativni pristop k harmoniji. Velika sprememba pri sami tradicionalni zasnovi sonate je karakterizacija stavkov, ki iz hitro – počasi – hitro pri Hindemithu preidejo v zmerno hitro – živahno – zelo počasi.

Škrjanec je ena najbolj priljubljenih ruskih skladb s konca romantike, ki jo je zložil ustanovitelj ruske peterke (skupina skladateljev, ki se je zavzemala za ustvarjanje nacionalne glasbe) Mihail Glinka. Njegov rojak Mili Balakirev je vzel to preprosto, melanholično melodijo kot osnovo za svojo virtuozno klavirsko transkripcijo v stilu Franza Liszta. Gre za impresivno, melodično bogato in zmerno dolgo skladbo, ki jo pianisti kot dodatek na koncu pogosto izvajajo na recitalih.

Sodobni slovenski skladatelj Črt Sojar Voglar je napisal mnogo del za različne sestave, od simfonij do komornih skladb ter vokalna dela. Ukvarja se tudi z glasbo za svet filma in plesa. V Srebrni pesmi ustvarja sijajen dialog med rogom in harfo – to, ne ravno pogosto kombinacijo inštrumentov. Delo skozi skladateljev razum ponuja sodoben pogled na interakcijo med tema dvema inštrumentoma.

Francoska harfistka in skladateljica Henriette Renié predstavlja velik doprinos na področju glasbe za harfo kot tudi na področje uveljavitve žensk komponistk. Harfo kot solistični instrument redko slišimo na odrih, zato je Ples škratov lep pokazatelj virtuoznosti in iznajdljivosti harfistov. To delo predstavlja igrivo in živahno skladbo, ki prikazuje Reniéjin občutek za melodičnost in tehnično zahtevnost na harfi. Skladba je sestavljena z virtuoznimi figurami, hitrimi arpeggii ter živahnim ritmom, kar je značilno za Reniéjino glasbeno govorico.

Mozart je v svojem življenju napisal prek trideset sonat za violino in klavir, a le eno v molu. To je Sonata za violino in klavir v e-molu, št. 28, ki ima, malo netradicionalno, samo dva stavka. Allegro se začne dramatično in temačno, vendar se karakter skladbe zbistri že takoj v drugi temi ekspozicije. Sonata je, za Mozarta nekoliko nepričakovano, temačno in resnobno delo. 
V Suonati in modo antico se skladatelj ozira k baročnim in klasicističnim kompozicijskim idealom in h glasbi, ki nima nobenih izvenglasbenih pomenskosti. Z naslovom Suonata v starem slogu je skladatelj opozoril na dvojno naravo dela. Najprej gre za spogledovanje s starejšimi kompozicijskimi pristopi. Tako najdemo v zasnovi skladbe zelo razvidne vzporednice z baročno sonato, kar se odraža že v njeni tristavčni zgradbi s stavki Preludij, Aria in Finale.

Camille Saint-Saëns je Introdukcijo in Rondo Capriccioso napisal za violino in klavir, obstaja pa tudi verzija za violino in orkester. Skladba se začne z izrazitim uvodom, v katerem violina predstavi temo. Ta del ponuja poslušalcu priložnost, da v celoti spozna izraznost solista, saj Saint-Saëns v tem delu uporablja bogate harmonije in lirične melodije. Uvodu sledi Rondo Capriccioso, ki je hitrejši in bolj virtuozen. V tem živahnem delu se izvajalec pokaže z dodelanimi tehničnimi vložki. Rondo je namreč glasbena oblika, pri kateri se glavna tema večkrat vrača, medtem ko so vmes vstavljeni različni virtuozni vložki. 

Avstrijski violinist in skladatelj Fritz Kreisler je v prejšnjem stoletju bistveno prispeval k repertoarju za violino. Slovel je kot unikatni violinist ter kot solist in interpret sodeloval s številnimi evropskimi orkestri. Prepoznaven je bil tudi kot skladatelj, saj so njegova dela v eksperimentalnem dvajsetem stoletju zvenela prijetno nostalgično. Skladba Lepi rožmarin je tehnično zahtevno delo, saj se mora violinist pokazati kot pravi mojster natančnosti in izrazne, virtuozne igre. Sam naslov skladbe apelira na področje narave in njene estetske lepote, kar je romantično, nostalgično. 

Adrian Ignjatović, rojen leta 2006 v Ljubljani, se je harfo pričel učiti s sedmimi leti pri prof. Anji Gaberc na Konservatoriju za glasbo in balet v Ljubljani. Zdaj je dijak 3. letnika iste šole pri isti profesorici. Poleg številnih tekmovanj je kot solist harfist ter član simfoničnega in pihalnega orkestra igral na več javnih in internih nastopih na matični šoli in zunaj nje. Je dobitnik številnih domačih in tujih priznanj, naj omenimo le najbolj pomembne: XI Moscow International Festival of Slavic Music, Rusija (2015, zlato priznanje in druga nagrada), 5. International Competition of Young Musicians Diapason d'oro, Pordenone, Italija (2019,  zlato priznanje in prva nagrada, absolutni zmagovalec), Mednarodno tekmovanje harfistov v Szegedu, Madžarska (2015, 2018 in 2021, zlato priznanje, druga, tretja in prva nagrada), International Competition of Young Musicians Diapason d'oro, Pordenone, Italija (2022, zlato priznanje in prva nagrada) ter Tekmovanje Društva harfistov Slovenije DHS, Velenje (2019 in 2023, zlato priznanje, tretja in prva nagrada).

*

Ajda Gutnik je violino začela igrati pri šestih letih v Glasbeni šoli Vrhnika pri profesorici Nastji Cajhen Rode, zaključno leto nižje glasbene šole pa je opravila pri profesorju Đorđu Beraku v Glasbeni šoli Ljubljana Vič-Rudnik. Trenutno obiskuje tretji letnik violine na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana pri profesorici Veroniki Vilar Brecelj. Je prvonagrajenka številnih državnih in mednarodnih tekmovanj, kot so: Temsig (2018), Ars Nova 2018, kjer je prejela posebno nagrado za najboljšo interpretacijo, Fantast 2016, 2017 in 2019, kjer je prejela 100 točk (2017 in 2019) in leta 2019 naziv laureat, online tekmovanje v Sarajevu, kjer je prejela 100 točk, Internathional Gathering Of Violinist 2023 in Mladi virtuozi Zagreb 2023. Na državnem tekmovanju Temsig je leta 2021 prejela zlato priznanje, na Tekmovanju Tartini 2022 v Piranu je osvojila tretje mesto in na Tekmovanju Leona Pfeiferja leta 2019 drugo mesto.  Svoje znanje redno izpopolnjuje na seminarjih pri profesorjih, kot so: Veronika Vilar Brecelj, Emilio Percan, Žiga Brank, Božena Angelova, Gorjan Košuta idr.

Andrej Goričar deluje kot pianist, skladatelj, profesor in dirigent. Njegov umetniški opus sega od klasičnih glasbenih del vse do glasbe za film in gledališče. Je zmagovalec dveh pomembnih mednarodnih skladateljskih tekmovanj, in sicer 16. mednarodnega tekmovanja skladateljev '2 Agosto' 2010 v Italiji in 4. mednarodnega tekmovanja skladateljev SEM 2019 v Italiji. Od leta 1996 je hišni pianist Slovenske kinoteke. S svojimi skladbami ali improvizacijo na klavirju je pospremil bogat repertoar neme filmske klasike tako doma kot v tujini. Je avtor več komornih in orkestrskih partitur za neme filme: Zora (F. W. Murnau, ZDA,1924), V kraljestvu Zlatoroga (J. Ravnik, 1931), Dogodivščine princa Ahmeda (L. Reiniger, Nemčija, 1926), Erotikon (G. Machaty, 1929), Nosferatu (W. F. Murnau, 1922) in Mladi Medardo (M. Kertezs, 1923). Prav tako je avtor glasbe številnih gledaliških predstav ter koncertnih glasbenih del. Poleg samostojnega ustvarjanja deluje tudi na Konservatoriju za glasbo in balet v Ljubljani.


Prihajajoči koncerti


Na sporedu


| | JAN 17 SRE
17. januar 2024 19:30 Kosovelova dvorana Cankarjevega doma
6.00 €

Povej naprej