Urška Gutnik, violina
Sae Lee, klavir
*
Viktorija Razdevšek, oboa
Kristina Golob, klavir

Spored:

Janez Matičič (1926–2022): 
Tri skladbe za violino in klavir, op. 17
I. Prelude

Olivier Messiaen (1908–1992): 
Tema in variacije

Maurice Ravel (1875–1937): 
Sonata za violino in klavir št. 2 v G-duru, M.77
Allegretto
Blues. Moderato
Perpetuum Mobile. Allegro

Claude Debussy (1862–1918): 
Minstrel

*

Marina Dranishnikova (1929–1994):
Pesem za oboo in klavir

Katarina Pustinek Rakar (1979):
Sonata za oboo in klavir 
Liberamente
Andante con moto
Rondo

Antal Doráti (1906–1988):
Duo Concertante za oboo in klavir
Lento, Rubato
Molto vivace

Janez Matičič (1926–2022) je na Akademiji za glasbo v Ljubljani končal študij kompozicije pri Škerjancu in dirigiranja pri Danilu Švari. Njegovi prvenci so bili pod vplivom klasike, romantike in tudi impresionizma, pozneje pa se je ob izpopolnjevanju v Parizu pri sloviti Nadji Boulanger usmeril v sodobnejše kompozicijske tokove. Vsi ti svetovljanski vplivi so očitni v Matičičevi glasbi, ki je čustveno intenzivna, tehnično izbrušena in vselej inventivna. Tri skladbe za violino in klavir, op. 17 so eno izmed pomembnejših del Janeza Matičiča, ki odražajo njegov prepoznaven slog – združitev ekspresivne liričnosti z modernističnimi kompozicijskimi pristopi. Skladba je sestavljena iz treh stavkov (Prélude, Air, Nocturne) lirične narave z različno formalno zasnovo. V stavku Prélude se nad stalno podlago klavirskega valovanja vzpenja melodičen spev v šestnajstinkah, ki pripelje do več zaporednih vrhov.

Olivier Messiaen (1908–1992) je bil eden najvplivnejših francoskih skladateljev 20. stoletja, organist, pedagog in glasbeni teoretik. Njegova glasba je znana po edinstveni harmoniji, kompleksnih ritmičnih strukturah in vplivu narave ter katoliške mistike. Thème et Variations je zgodnje delo, napisano za violino in klavir. Kljub zgodnjemu nastanku že nosi značilnosti skladateljevega prepoznavnega sloga, predvsem ekspresivnost, modalno harmonijo in premišljeno ritmično strukturo. Tema je nežna in lirična, z značilnimi modalnimi obrisi. Njej sledi pet variacij, kjer vsaka dodaja novo dimenzijo z virtuoznimi pasažami. Violinska linija je izjemno ekspresivna, pogosto lebdi nad bogato harmonsko podlago klavirja. Klavirska spremljava pa razvija značilne Messiaenove harmonske barve, s svobodnim občutkom za ritem.

Maurice Ravel (1875–1937) je bil eden najpomembnejših francoskih skladateljev poznega 19. in zgodnjega 20. stoletja. Njegova glasba združuje prefinjeno harmonijo, izjemno orkestracijo in vplive impresionizma, neoklasicizma ter jazza. Sonato za violino in klavir št. 2 v G-duru zaznamuje inovativnost in eksperimentiranje z barvami, teksturami ter vplivi jazza, ki so v tistem obdobju postajali vse bolj priljubljeni v Evropi. Sonata ima tri stavke: prvi Allegretto je nežen, skoraj eteričen, z zadržano eleganco. Violina in klavir sta večinoma obravnavana kot dva neodvisna glasova, kar je bila Ravelova zavestna odločitev – opisal je sonato kot "navzkrižje dveh bistveno nezdružljivih instrumentov". V drugem stavku, Blues. Moderato, uporablja violina glissando in pizzicato, da ustvari tipičen bluesovski značaj. Zadnji stavek, Perpetuum Mobile. Allegro, pa je virtuozni finale, kjer violina neprestano igra hitre šestnajstinke in s tem ustvarja občutek neumornega gibanja. Klavir dodaja ritmično kompleksne akorde, ki podpirajo ta nenehni tok. 

Claude Debussy (1862–1918) je bil francoski skladatelj in eden najvplivnejših predstavnikov impresionizma v glasbi, čeprav sam tega izraza ni maral. Njegova glasba je znana po inovativni uporabi harmonij, modalnih lestvic, občutljivih ritmičnih premikih in poudarku na vzdušju ter barvitosti zvoka. Minstrel je kratko, a živahno klavirsko delo, ki izstopa po svoji igrivosti, nenavadnih ritmih in ekspresivnih kontrastih. Debussy je bil navdušen nad ameriškimi minstrelskimi predstavami (vaudeville in blackface performansi), ki so bile priljubljene v začetku 20. stoletja. Skladba posnema značilno improvizacijsko in humoristično naravo teh nastopov. Slišimo močan element sinkopiranja in nepričakovanih poudarkov, razgibano in nepredvidljivo melodijo ter pogosto menjavo registrskih skokov. Klavirska tehnika pa je polna nenadnih dinamičnih kontrastov in staccato pasaž. 

Marina Dranišnikova (1929–1994) se je rodila v glasbeni družini. Njen oče je bil dirigent in skladatelj Vladimir Aleksandrovič Dranišnikov, ki je bil glasbeni direktor Mariinskega gledališča v Sankt Peterburgu in prijatelj ter sodobnik Prokofjeva. Poème za oboo in klavir je lirična, izrazito čustvena skladba za oboo in klavir, ki nosi močan kantabilen značaj. Ima romantičen, skoraj impresionističen zvok, poln melanholije in introspekcije. Skladba se pogosto izvaja kot samostojno delo na recitalih, saj omogoča oboistu, da pokaže izrazno globino in bogastvo tona. V skladbi se čuti vpliv ruskega poznega romantizma, morda celo Rahmaninova, z mehko harmonijo in dolgimi, spevnimi frazami.

Katarina Pustinek Rakar (1979) se pri svojem delu močno opira na slovensko ljudsko glasbeno izročilo, blizu pa ji je tudi uglasbitev umetne poezije tako naših kot tudi tujih pesnikov. Sonata za oboo in klavir je nastala še v njenih študijski letih pod mentorstvom prof. Pavla Mihelčiča, in sicer prvotno za zasedbo oboa d‘amore in čembalo. Zaradi specifik obeh inštrumentov in omejenih možnosti izvajanja je čembalo že pri prvi izvedbi postal klavir, part za oboo d‘amore pa je skladateljica kasneje predelala še za oboo in flavto. Skladba ima tri stavke: prvi je v sonatni obliki, drugi je v zmernem tempu, vendar razgiban z okraski, sinkopami in spremembami taktovskih načinov, tretji pa rondo, kjer si nasprotujejo hitri, karikirani deli s počasnejšimi, spevnejšimi.

Antal Doráti (1906–1988) je bil madžarsko-ameriški dirigent, znan po svojem prizadevanju za promocijo glasbe 20. stoletja, zlasti del Béle Bartóka. Čeprav je bil predvsem dirigent, je Doráti napisal tudi nekaj skladb, vključno s simfonijo in komornimi deli. Duo Concertante za oboo in klavir je eno izmed njegovih komornih del. Skladba je neoklasicistična z jasnimi melodijami in dinamično interakcijo med oboo in klavirjem.V njej so slišni vplivi madžarske ljudske glasbe, kar ni presenetljivo, saj je bil Doráti učenec Béle Bartóka in Zoltána Kodályja. Obsega ritmične kontraste, izrazite melodične linije ter igrive in virtuozne pasaže, značilne za Dorátijev slog. 

Ivana Mrzlikar

Violinistka Urška Gutnik (2000) je violino začela igrati pri osmih letih v Glasbeni šoli Vrhnika. Šolanje je nadaljevala v razredu prof. Žige Branka na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana in nato na Akademiji za glasbo v Ljubljani, kjer je junija 2022 diplomirala. Trenutno študira na Univerzi za glasbo in upodabljajočo umetnost na Dunaju v razredu prof. Lieke te Winkel. Od novembra 2024 je začasno zaposlena v orkestru Tonkünstler, ki velja za enega vodilnih avstrijskih orkestrov. Je prejemnica študentske Prešernove nagrade Akademije za glasbo za izvedbo Sibeliusovega violinskega koncerta z Orkestrom Slovenske filharmonije. V času šolanja je osvojila številne nagrade na državnih in mednarodnih tekmovanjih: prvo nagrado Temsig 2021, tretjo nagrado Temsig 2024, drugo nagrado in nagradi za najboljšo izvedbo caprica in virtuozne skladbe na tekmovanju Mladi virtuozi 2021 v Zagrebu. Kot solistka je nastopila tudi s Komornim orkestrom Akademije za glasbo, Simfoničnim orkestrom KGBL in z Orkestrom Domžale-Kamnik. Izvedla je recitale v organizaciji Festivala Ljubljana, Glasbene mladine ljubljanske in Glasbene mladine Slovenije. Leta 2024 je postala članica Evropskega mladinskega orkestra EUYO. Je tudi prejemnica certifikata EMCY. Svoje znanje redno izpopolnjuje na seminarjih pri profesorjih, kot so: Latica Honda-Rosenberg, Anton Sorokow, Igor Ozim, Stefan Milenković idr.

"Sae Lee je ena najbolj iskanih glasbenic svoje generacije. Njena sposobnost subtilne interakcije z glasbeniki, izjemno obvladovanje inštrumenta in vrhunski umetniški nivo začarata občinstvo" (časopis Mainichi).
Sae je po študiju na Šoli za glasbo Toho Gakuen v Tokiu z odliko diplomirala iz klavirja in komorne glasbe na Pariškem konservatoriju pri Michelu Beroffu in Ericu Le Sageu. Je prvonagrajenka več tekmovanj, med njimi mednarodnih klavirskih tekmovanj Città di Padova in Albert Roussel ter tekmovanj komorne glasbe Fnapec, Carlo Soliva in Cidade de Alcobaça. Nastopila je na priznanem pariškem festivalu Piano à Enghien, na mednarodni konferenci Nevada-Semipalatinsk pod pokroviteljstvom kazahstanske vlade in UNESCA ter v televizijskem programu japonske nacionalne televizije NHK Classic Club. Kot solistka je koncertirala s Sofijsko in Plevensko filharmonijo, Filharmoničnim orkestrom Kansai, in z Orkestrom Slovenske filharmonije, s katerim je izvedla Simfonijo Turangalîla O. Messiaena. Umetniško sodeluje z baletnimi plesalci svetovnega slovesa, kot sta Aurélie Dupont (direktorica Baleta Pariške nacionalne opere) in Kevin O’Hare (direktor londonskega Kraljevega baleta). Zaposlena je kot profesorica klavirja na Akademiji za glasbo Univerze v Ljubljani, kjer je bila izvoljena v visokošolski naziv docent za področje Klavir (2022) in Komorna igra (2021).

*

Viktorija Razdevšek je oboo začela igrati z osmimi leti v Glasbeni šoli Fran Korun Koželjski Velenje. Srednješolsko izobraževanje je nadaljevala na Umetniški gimnaziji Velenje, zaključila pa na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana pri prof. Mateju Šarcu. Trenutno vzporedno študira na Univerzi za glasbo in upodabljajočo umetnost Dunaj (prof. Harald Hoerth) ter na Visoki šoli za glasbo in ples Köln (prof. Christian Wetzel). Leta 2022 je na državnem tekmovanju TEMSIG dosegla zlato priznanje in prvo nagrado ter izvedla recital na Festivalu Lent kot prejemnica posebne nagrade. Je prejemnica štipendije Ministrstva za kulturo RS za dodiplomski študij. V maju 2022 je krstno izvedla in posnela Koncert za oboo in mali orkester skladateljice Jumi Lee. Oktobra 2023 je bila povabljena v znani štipendijski sklad Villa Musica in na turneji s komornim orkestrom igrala Vivaldijev Koncert za oboo. Vsako leto sodeluje v mednarodnih orkestrih in na festivalih, v zadnjih letih med drugim v Mladinskem orkestru Styriarte, Nacionalnem mladinskem orkestru Luxembourga, na Glasbenih dnevih Höri, Festivalu Moritzburg idr. Od novembra 2024 je Viktorija Razdevšek zaposlena v Slovenski filharmoniji kot prva oboistka. 

Kristina Golob je začela igrati klavir v Glasbeni delavnici Osminka, nadaljevala na Umetniški gimnaziji Velenje in z odliko zaključila študij na Akademiji za glasbo pri prof. Hinku Haasu. V okviru izmenjave se je dodatno izobraževala na Akademiji Franza Liszta v Budimpešti pri profesorjih Balazsu Szokolayu in Laszlu Borbelyu. Udeležila se je številnih tekmovanj, kjer je prejela zlate plakete in prve nagrade. Kot solistka je nastopila z orkestroma Slovenske filharmonije in SNG Maribor, za izvedbo Griegovega klavirskega koncerta pa je prejela študentsko Prešernovo nagrado. Dejavno koncertira solistično in komorno ter sodeluje pri opernih in baletnih produkcijah. Nastopala je v Sloveniji, Italiji, Avstriji, Madžarski, na Poljskem in Hrvaškem. Leta 2017 je bila uradna korepetitorka mednarodnega tekmovanja Oskar Rieding, od leta 2023 pa je zaposlena kot profesorica klavirja in korepetitorka na Glasbeni šoli Fran Korun Koželjski Velenje.