MLADI MLADIM

Mladi mladim, 27.3.2024

Lara Korenjak, klarinet
Jovana Nikolov, klavir
*
Stefanija Udicki, violina
Beata Ilona Barcza, klavir


Spored:

Uroš Krek (1922--2008): 
Sonatina za klarinet in klavir
Andantino amoroso
Lento elegico
Vivace capriccioso

Carl Maria von Weber (1786–1826): 
Grand duo concertant, op. 48
Allegro con fuoco
Andante con moto
Rondo: allegro

*

Matija Bravničar (1897–1977): 
Suonata in modo antico za violino in klavir 
Preludio

César Franck (1822–1890):
Sonata za violino in klavir v A-duru
Allegretto ben moderato 
Allegro
Ben moderato: Recitativo - Fantasia 
Allegretto poco mosso

Uroš Krek se je rodil v Ljubljani in sprva študiral slavistiko, vendar se je kmalu odločil za študij kompozicije pri Lucijanu Mariji Škrjancu. Več kot deset let je deloval na Radiu Ljubljana, kjer je prevzel uredništvo za simfonično glasbo in celoten glasbeni program. Veliko se je posvečal raziskovanju slovenske ljudske glasbe, ki jo je izjemno cenil. Pred upokojitvijo je še nekaj let učil na Akademiji za glasbo v Ljubljani. V začetku svojega delovanja se je spogledoval predvsem z vodilnimi neoklasicističnimi skladatelji (Prokofjev) in folkloristi (Bartók). Vestno se je izogibal sledenju modi, saj je čutil, da glasba izvira iz srca in ni ustvarjena zgolj zato, da bi se prilagajala stereotipnim formulam. Razvoj njegove glasbe je bil vedno evolucijski, pri čemer so nova dela organsko rasla iz prejšnjih, saj je vsako nenadno spremembo sloga smatral za nekaj, čemur bi se bilo treba izogniti, in je menil, da bi se lahko štelo za lažno identiteto, ki bi jo vsiljevali njegovemu glasbenemu mišljenju. Kljub vsem tem kazalnikom pa ostaja bistveni značaj Krekove glasbe nenavadno utečen. Sonatina za klarinet in klavir je nastala v Krekovem zelo produktivnem in uspešnem obdobju. To je bilo v sedemdesetih letih, ko se je posvečal skladanju komorne glasbe. 

Carl Maria von Weber je bil rojen v Eutinu v Nemčiji. Oče je iz njega želel napraviti drugega Mozarta, zato ga je že zgodaj začel učiti glasbo. Ko je bil Weber star devet let, je napisal komično opero, ki so jo uprizorili na Dunaju in drugod. Odlikoval se je kot natančen in nadarjen dirigent. Po celotni Evropi je postal slaven z opero Čarostrelec. Napisal je še dve operi in celo odpotoval v London, kjer je pripravljal uprizoritev svoje opere Oberon. Priprave na uprizoritev so mu še bolj spodkopale že tako načeto slabotno zdravje. Umrl je v Londonu le dober mesec po uspešni premieri njegove zadnje opere. Weber se je bolj kot kateri skladatelj pred njim zavedal pomena recitativa in mu zaupal nadvse pomembno vlogo v ogrodju svojih oper. Orkester je uporabljal simfonično, napravil ga je za hrbtenico opere. Odlično pa je pisal tudi skladbe za klavir, saj je bil sam odličen koncertni pianist. Grand duo concertant je delo za klarinet in klavir, ki je nastalo leta 1816 ter je eno najbolj znanih del Webrovih del za klarinet. Skladatelj je ta instrument predstavil izjemno inovativno in tu se kaže njegova sposobnost združevanja tehnične virtuoznosti s čustveno globino. Kot duo za klarinet in klavir ponuja priložnost za izrazito sodelovanje med obema glasbenikoma. Delo je sestavljeno iz več stavkov in se odlikuje po živahnih ritmih, liričnih melodijah in tehnično zahtevnih pasusih tako za klarinetista kot tudi za pianista. Grand duo concertant je še danes priljubljeno delo v repertoarju za klarinet ter je pogosto izvajano na koncertih in tekmovanjih.

Matija Bravničar je skladal ekspresionistično navdihnjene in pogosto z ljudskim tonom obarvane skladbe. O sebi je pravil: »Nikdar nisem premišljal o tem, ali sem kot skladatelj svojemu narodu potreben ali ne. Delal sem zaradi neke notranje nuje, po nareku oblikovalne fantazije in nagnjenjih, ki so me prevzemala. Sicer pa čuti vsak človek bolj ali manj potrebo po zgovornosti in posredovanju svojih misli drugim. Umetnik ustvarja, ne da bi moral v sebi čutiti, da je narodu potreben.«  Skladba Suonata in modo antico za violino in klavir Matije Bravničarja je delo skladatelja, ki se pogosto navezuje na tradicionalne glasbene forme in sloge. Suonata in modo antico je tako poimenovana, ker se nanaša na "sonato v starinskem slogu". Bravničarjeva skladba pogosto združuje klasične elemente z modernim pristopom h komponiranju, ustvarjajoč edinstveno glasbeno izkušnjo. V tem primeru je skladba zasnovana za dva instrumenta - violino in klavir.

César Franck se je rodil v Liègeu v Belgiji in študiral na pariškem konservatoriju. Kmalu po študiju je dobil službo kot organist v eni izmed pariških cerkva, kasneje pa je nastopil kot profesor za orgle na konservatoriju. Večino življenja je preživel bolj sam zase – bil je razmeroma neznan in ne kdove kako cenjen; prvi uspeh je dosegel le nekaj mesecev pred smrtjo. V njegovih najboljših delih prevladujeta spoštljivost in misticizem – v njih se zrcali onstranski mir organista, ki je najsrečnejša leta življenja prebil za orglami v cerkvi. V njegovi glasbi najdemo samo jasnost in mir in bratovsko ljubezen. Za Franckova pomembna dela je značilen tehničen prijem, ki ga je uporabljal, da je dosegel enovitost: to je »ciklična oblika« in pomeni, da svoje glavne melodične teme gradi iz ene same misli in končno vse te glavne teme ponovi v zadnjem stavku. Sonato za violino in klavir v A-duru je Franck napisal leta 1886, in sicer kot darilo svoji prijateljici violinistki Eugenie Ysaÿe, ob njeni poroki. Sonata je znana po svoji močni čustveni izraznosti in kompleksni strukturi. Posebej je zanimiv njen je že prej omenjeni ciklični koncept, kjer se tematski material iz prvega stavka ponovno pojavi v zadnjem stavku, kar daje skladbi enotnost in povezanost.


Lara Korenjak je leta 2020 maturirala na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana v razredu prof. Dušana Sodje. Študij klarineta nadaljuje na Visoki šoli za glasbo v Nürnbergu pod mentorstvom prof. Shirley Brill. V okviru programa Erasmus+ se v študijskem letu 2023/24 vzporedno izobražuje na Univerzi za glasbo in upodabljajoče umetnosti na Dunaju v razredu prof. Christopha Moserja. V okviru študija redno nastopa samostojno in v komornih zasedbah in se predstavlja na mednarodnih festivalih (Clariarte Hartberg, Emona, Tiroler Festspiele, Nürnberg Open Air ...). Kot solistka je nastopila s Pihalnim orkestrom KGBL, Orkestrom Amadeo in Komornim orkestrom HfM Nürnberg. Lara Korenjak je prejemnica več nagrad in priznanj na tekmovanjih doma in v tujini (TEMSIG 2016, 2019, Emona 2018, Davorin Jenko Beograd 2020, Požarevac 2015 idr.). Redno se dodatno izpopolnjuje pri priznanih klarinetistih, kot so: S. Goričar, A. Beguš, M. Bekavac, G. Pachinger, R. Stolzman idr.  V sezoni 2022 je bila izbana akademistka festivala Tiroler Festspiele v Erlu na Tirolskem. V okviru projekta Fanfare pod vodstvom prof. dr. Marie Gstättner je oktobra 2023 igrala na otvoritvenem koncertu festivala Wien Modern. Je prejemnica Zoisove štipendije, štipendije nemškega sklada Deutschlandsstipendium in varovanka Ustanove Gallus. Ob študiju tudi poučuje klarinet in komorno igro na Glasbeni šoli Roth v Nürnbergu. Od leta 2021 igra na inštrumente proizvajalca Schwenk&Seggelke iz Bamberga.

Pianistka Jovana Nikolov je leta 2020 z odliko diplomirala na Glasbeni akademiji v Beogradu pod mentorstvom prof. Nataše Mitrović. V študijskem letu 2019/20 se je dodatno izpopolnjevala na Konservatoriju za glasbo Guiseppe Tartini Trst v razredu prof. Massima Gona. Leta 2024 je magistrirala iz smeri komorna igra in korepetiranje na Visoki šoli za glasbo Nürnberg pod mentorstvom prof. Dunje Robotti in prof. Heejung Kim. Redno nastopa doma in v tujini s pestrim programom in različnimi sestavi.  Je varovanka štipendijske organizacije BAYHOST in Organizacije Yehudin Menuhin za komorne sestave. Redno je zaposlena na Kreismusikschule Bamberg.

*

Stefanija Udicki se je rodila leta 2000 v Kikindi v Srbiji. Osnovno in srednjo glasbeno šolo je končala v Šoli za glasbene talente v Ćupriji v Srbiji, v razredu prof. Milice Mladenović. Študij nadaljuje na Akademiji za glasbo Univerze v Ljubljani v razredu prof. Volodje Balžalorskega. V študijskem letu 2022/23 se je udeležila izmenjave Erasmus na ESMUC-u v Barceloni, v razredu prof. Helene Satue. Stefanija je igrala v mnogih mednarodno uveljavljenih orkestrih – v Goeteborgu na Švedskem (2019), v Norden orkestru v Lahtiju na Finskem (2019) in v Mladinskem orkestru Gustava Mahlerja (2022). Nastopala je na mednarodno priznanih fesvalih, kot so: BEMUS (Srbija), Fesval Ljubljana (Slovenija), Salzburger Festspiele (Avstrija), Bolzano Festival Bozen (Italija), Rheingau Music Festival (Nemčija). Sodelovala je z mnogimi priznanimi umetniki, kot so: Stefan Milenković, Roman Simović, Robert Lakatoš, Lana Trotovšek, Petra Kovačič, Teodor Currentzis, Jukka-Pekka Saraste, Charles Dutoit. Januarja 2023 se je kot solistka in improvizatorka predstavila v dramski vlogi Ognjene rože v istoimenski komorni operi na velikem odru SNG Opera in balet Ljubljana. Na mednarodnih in državnih tekmovanjih je skupno osvojila 19 prvih, pet drugih in dve tretji nagradi.

Beata Ilona Barcza je pianistka in komorna glasbenica iz Madžarske. Magisterij je zaključila na Univerzi v Pécsu na Akademiji za glasbo in vizualno umetnost (2013). Med šolanjem se je udeležila mnogih tekmovanj, na katerih je osvojila številne prve nagrade. Kot pianistka je redno nastopala na recitalih v Narodnem gledališču Pécs, skupaj z odlično sopranistko Marianno Váradi. Beato zanimajo tudi glasbila s tipkami, tipična za staro glasbo. Na Madžarskem se je tri leta dodatno izobraževala v igranju čembala. Na povabilo Malcolma Bilsona se je v Ithaci (ZDA) udeležila njegovega mojstrskega tečaja fortepiana, v Ljubljani pa mojstrskega tečaja za “pedalflügel” Daliborja Miklavčiča. Leta 2015 se je preselila v prestolnico, potem ko je prejela štipendijo za študij na Akademiji za glasbo v Ljubljani v razredu Jasminke Stančul. Kot pianistka je sodelovala na mojstrskih tečajih Vasilija Meljnikova (violina), Žige Branka (violina), Roka Zgonca (violina), Lane Trotovšek (violina), Jake Stadlerja (violončelo), Edite Garčević Koželj (petje), Pie Brodnik (petje), Marianne Váradi (petje) in Andreja Zupana (klarinet). Beata rada sodeluje tudi s pevci – v Cankarjevem domu je bila članica komornega orkestra za predstave Snežne kraljice (Mathew King). V Slovenski filharmoniji je že večkrat nastopila v različnih sodobnih glasbenih projektih. Kot solistka je v spremstvu orkestra igrala na Madžarskem in v Italiji. V komornih zasedbah je koncertirala po Sloveniji, Avstriji, Švici, Hrvaški in Srbiji. Trenutno dela kot korepetitorka violine na Akademiji za glasbo v Ljubljani.


Prihajajoči koncerti

| | OKT 1 TOR

SLOVANSKO SRCE, 1.10.2024, ob 9.30

Jera H. Petriček, dirigentka · Filip Runjak, klavir · Orkester Slovenske filharmonije 09:30, Gallusova dvorana Cankarjevega doma
| | OKT 1 TOR

SLOVANSKO SRCE, 1.10.2024, ob 11.30

Jera H. Petriček, dirigentka · Filip Runjak, klavir · Orkester Slovenske filharmonije 11:30, Gallusova dvorana Cankarjevega doma
| | MAR 4 TOR

ETNO, 4.3.2025, ob 11.00

Eva Hren RTV Slovenija · Tadej Tomšič, dirigent 11:00, Linhartova dvorana Cankarjevega doma
| | MAR 4 TOR

ETNO, 4.3.2025, ob 13.00

Eva Hren · Tadej Tomšič, dirigentka 13:00, Linhartova dvorana Cankarjevega doma
| | MAR 5 SRE

LATINO, 5.3.2024, ob 10.00

Ana Bezjak RTV Slovenija · Big Band RTV Slovenija 10:00, Linhartova dvorana Cankarjevega doma

Na sporedu


| | MAR 27 SRE
27. marec 2024 19:30 Kosovelova dvorana Cankarjevega doma
6.00 €

Povej naprej