MLADI MLADIM

Mladi mladim, 5.12.2023

Žiga Čopi, tenor
Beata Ilona Barcza, klavir
*
Duo
Katarina Zorec, sopran
Peter Barbo, klavir


Spored:

Robert Schumann:
Dichterliebe: I - IV, XII (Pesnikova ljubezen)
I. Im wunderschönen Monat Mai (V lepem mesecu maju)
II. Aus meinen Tränen sprießen (Moje solze tečejo)
III. Die Rose, die Lilie, die Taube, die Sonne (Vrtnica, lilija, golob, sonce?)
IV. Wenn ich in deine Augen seh (Ko te pogledam v oči)
XII. Am leuchtenden Sommermorgen (V svetlem poletnem jutru)

Richard Strauss:
Allerseelen (Dan vseh duš)
Zueignung (Predanost)

Roger Quilter
By the Sea (Ob morju)
Take, oh take those lips away (Vzemi, oh vzemi te ustnice stran)

Ralph Vaughan Williams:
Silent Noon (Tiho poldne)

Benjamin Ipavec:
Mak žari
Ciganka Marija
 
Fran Gerbič:
Chanson
Kam?

Lucijan Marija Škerjanc:
Počitek pod goro
Vizija

*
Clara Schumann (1819–1896):
Sechs Lieder, op. 13 (Šest pesmi)
Ich stand in dunklen Träumen (Stala sem v temnih sanjah) (Heinrich Heine)
Sie liebten sich beide (Ljubila sta eden drugega) (Heinrich Heine)
Liebeszauber (Čarovnija ljubezni) (Emanuel Geibel)
Der Mond kommt still gegangen (Mesec tiho vzhaja) (Emanuel Geibel)
Ich hab' in deinen Auge (V tvojih očeh sem videla) (Friedrich Rückert)
Die stille Lotosblume (Tihi lokvanj) (Emanuel Geibel)

Hugo Wolf (1860–1903): 
Izbrani samospevi na poezijo Eduarda Mörike:
Nimmersatte Liebe (Nepotešljiva ljubezen), Mörike-Lieder, št. 9 (Eduard Mörike)
Verborgenheit (Skritost), Mörike-Lieder, št. 9 (Eduard Mörike)
Er ist's (To je on), op. 79, št. 23 (Eduard Mörike)

Tilen Slakan (1993):
Eno, drugo (Jakob Barbo)
Ko te ni (Jakob Barbo)
Ko sva sama (Ciril Zlobec)

V osrčju nocojšnjega sporeda je samospev, ki ga največkrat povezujemo z nemško glasbeno romantiko. Kot utemeljitelja nemškega samospeva navadno označujemo Franza Schuberta, prav tako pa spadajo med najpomembnejše stvaritve tega žanra tudi dela Roberta Schumanna, med katerimi gotovo izstopa zbirka samospevov Dichterliebe (1844). Schumann je v njej uglasbil izbrane pesmi iz pesniške zbirke Lyrisches Intermezzo (Lirični intermezzo) Henricha Heineja in jih tudi harmonsko povezal v cikel.

S komponiranjem samospevov se je ukvarjala tudi Clara Schumann, žena Roberta Schumanna, ki se je v glasbenem svetu uveljavila kot izvrstna koncertna pianistka. Zbirka Sechs Lieder je leta 1843 izšla kot njena druga zbirka pesmi. V njej je uglasbila šest tekstov treh različnih avtorjev, ki kontrastno raziskujejo motive ljubezni in izgube, bližine in samote. Lirične vokalne melodije spremljajo zahtevni klavirski parti, ki odražajo skladateljičino pianistično virtuoznost.

Nemški romantični samospev predstavlja osrednjo glasbeno zvrst tudi v opusu Huga Wolfa, ki je ustvaril okoli tristo del v tem žanru. Več kot petdeset pesmi za glas in klavir je napisal na poezijo Eduarda Mörikeja, katero je v glasbo prenašal z izjemnim občutkom. V Mörikejevi poeziji je skladatelj prepoznal filozofske sentence, ki jih je tudi sam želel izraziti v svojih delih. Wolfovi samospevi na Mörikejeve tekste tako naslavljajo ljubezenske, religiozne in filozofske tematike, ki od izvajalca zahtevajo paleto različnih razpoloženj.

Pozneje je glasbeno literaturo nemškega samospeva s svojimi deli zaznamoval tudi Richard Strauss. Samospeva Allerseelen in Zueignung je objavil v svoji prvi zbirki samospevov Acht Lieder aus Letzte Blätter (1887), v kateri je uglasbil poezijo avstrijskega pesnika Hermanna von Gilma. Skladbe so bile sprva napisane za tenorski glas, vendar jih je pozneje, tako kot številna svoja dela, večkrat izvedel na klavirju skupaj s svojo ženo, sopranistko Pauline de Ahno.

Angleški samospev lahko povežemo z britanskim skladateljem Rogerjem Quilterjem. Kljub nemškim glasbenim vplivom in izobrazbi je v Quilterjevih delih prepoznati značilni angleški slog komponiranja. Njegov opus obsega več kot sto pesmi za glas in klavir, večino na angleško poezijo Williama Shakespearja, Roberta Herricka in Percyja Shelleyja. Skladba By the Sea, za katero je skladatelj tekst napisal sam, spada v zbirko štirih samospevov, ki slikajo prizore ob morju, Take, oh take those lips away pa je nastala na Shakespearjev tekst. Istočasno kot Quilter je angleške samospeve ustvarjal tudi Ralph Vaughan Williams, ki je danes poznan predvsem kot eden največjih britanskih simfonistov. Njegov skladateljski opus zaznamuje vpliv angleške ljudske pesmi, preko katere se je oddaljil od sočasnega prevladujočega vpliva nemške glasbe. Skladba Silent Noon predstavlja uglasbitev soneta italijansko-britanskega pesnika Danteja Gabriela Rossettija in spada v glasbeno zbirko ljubezenskih pesmi The House of Life (Hiša življenja).

Med slovenskimi ustvarjalci samospeva gre gotovo izpostaviti Benjamina Ipavca, ki je skupaj s svojim bratom Gustavom v času čitalnic komponiral narodnobudniške zbore in pesmi. Njegovi zgodnji samospevi imajo nemška besedila, pozneje pa je komponiral skoraj izključno na poezijo slovenskih pesnikov, predvsem na Prešernova besedila. Poleg solističnih in zborovskih pesmi je komponiral v številnih drugih glasbenih žanrih in postal znan tudi po svojih glasbenogledaliških delih.

Z gledališčem se je ukvarjal tudi Fran Gerbič, ki je v Pragi poleg kompozicije študiral operno petje in pozneje celo izdal priročnik o vokalni tehniki. Po tem ko je zaradi bolezni moral opustiti kariero opernega tenorista, je deloval kot pedagog in dirigent. Njegovi samospevi odražajo poglobljeno razumevanje pevskega glasu.

V slovenski glasbeni ustvarjalnosti 20. stoletja predstavlja eno najpomembnejših osebnosti Lucijan Marija Škerjanc, ki je začel samospeve ustvarjati že zelo zgodaj. Samospev Vizija je ustvaril pri zgolj sedemnajstih letih in se z njim slovenski javnosti predstavil kot suveren skladatelj. V njem se že kaže impresionistična čutnost, nasploh značilna za Škerjančeva dela. Prav tako tudi samospev Počitek pod goro vsebuje impresije iz narave in čutno očaranost nad njenimi lepotami.

Slovenski skladatelj mlajše generacije Tilen Slakan je svojo glasbeno pot začel z igranjem na trobento, pozneje pa je na Akademiji za glasbo v Ljubljani vzporedno doštudiral še kompozicijo in glasbenoteoretsko pedagogiko. Izobraževanje trenutno nadaljuje z doktorskim študijem na področju glasbene teorije in kompozicije. Samospev Ko te ni na besedilo Jakoba Barba je osvojil prvo mesto na razpisu spevSLAM Zavoda PerArtem. Prav tako je na besedilo Jakoba Barba nastala skladba Eno, drugo, za skladbo Ko sva sama pa je mladi skladatelj našel navdih v poeziji Cirila Zlobca. V njej lirična melodija sledi čustvenosti poezije, ki opeva pesnikovo ljubezen do žene.

Monika Marušič


Žiga Čopi, po srednješolski izobrazbi klasični kitarist, ki študira kompozicijo na Akademiji za glasbo v Ljubljani, se je leta 2019 začel učiti petje na KGB Ljubljana pri profesorici Editi Garčević Koželj. Hitro se je uveljavil kot eden najobetavnejših mladih pevcev doma in v tujini, kar dokazujejo številne nagrade na mednarodnih pevskih tekmovanjih in prvo mesto na 51. tekmovanju mladih glasbenikov Republike Slovenije. V tekočem letu se je udeležil mojstrskega tečaja v Nemčiji in na Poljskem, na povabilo pevke Katherine Haataja je izvedel solistični recital v Črni gori. Sodeloval je s številnimi priznanimi pevci in profesorji, med katerimi so Topi Lehtipuu, Snežana Nena Brzaković, Dearbhla Collins in drugi. Med študijem pri profesorju Urošu Rojku je bilo njegovo delo, komponirano za ansambel Airborne Extended z Dunaja, izvedeno tudi na zaključku festivala Slovenski glasbeni dnevi v Ljubljani. Trenutno študira v razredu profesorja Vita Žuraja. Sodeloval je tudi z enim najbolj priznanih ansamblov za sodobno glasbo Ensemble Modern iz Frankfurta. Leta 2023 je prejel Škerjančevo nagrado Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana kot priznanje za izjemne študijske dosežke.

Beata Ilona Barcza je pianistka in komorna glasbenica iz Madžarske. Magisterij je zaključila na Univerzi v Pécsu na Akademiji za glasbo in vizualno umetnost (2013). Med šolanjem se je udeležila mnogih tekmovanj, na katerih je osvojila številne prve nagrade. Kot pianistka je redno nastopala na recitalih v Narodnem gledališču Pécs skupaj z odlično sopranistko Marianno Váradi. Beato zanimajo tudi glasbila s tipkami, tipična za staro glasbo. Na Madžarskem se je tri leta dodatno izobraževala v igranju čembala. Na povabilo Malcolma Bilsona se je v Ithaci (ZDA) udeležila njegovega mojstrskega tečaja fortepiana, v Ljubljani pa mojstrskega tečaja za “pedalflügel” Daliborja Miklavčiča. Leta 2015 se je preselila v prestolnico, po prejetju štipendije za študij na Akademiji za glasbo v Ljubljani v razredu Jasminke Stančul. Kot pianistka je sodelovala na mojstrskih tečajih Vasilija Meljnikova (violina), Žige Branka (violina), Roka Zgonca (violina), Lane Trotovšek (violina), Jake Stadlerja (violončelo), Edite Garčević Koželj (petje), Pie Brodnik (petje), Marianne Váradi (petje) in Andreja Zupana (klarinet). Beata rada sodeluje tudi s pevci – v Cankarjevem domu je bila članica  komornega orkestra v predstavah Snežne kraljice (Mathew King). V Slovenski filharmoniji je že večkrat nastopala v različnih sodobnih glasbenih projektih. Kot solistka je v spremstvu orkestra igrala na Madžarskem in v Italiji. V komornih zasedbah je koncertirala po Sloveniji, Avstriji, Švici, Hrvaški in Srbiji. Trenutno dela kot korepetitorka violine na Akademiji za glasbo v Ljubljani.

*

Katarina Zorec je sopranistka, prihaja iz Ivančne Gorice. Je študentka prvega letnika magistrskega študija na Akademiji za glasbo Univerze v Ljubljani. Študira operno petje v razredu redne profesorice Pie Brodnik. Na pedagoški fakulteti je diplomirala s področja socialne pedagogike. Glasbeno pot je začela v Glasbeni šoli Grosuplje, pod mentorstvom Polone Kopač Trontelj. V tem obdobju se je udeležila tekmovanj mladih pevcev v Italiji, na Hrvaškem in v Srbiji, kjer je leta 2019 prejela prvo nagrado na Mednarodnem tekmovanju solo pevcev Vera Kovač Vitkai v Novem Sadu. Pevsko znanje redno izpopolnjuje na mojstrskih tečajih petja pri Editi Garčević Koželj, Ewi Biegas, Štefici Grasselli, Hansu Adolfsenu idr. Leta 2022 je pod mentorstvom profesorice Pie Brodnik dosegla drugo mesto na državnem tekmovanju mladih glasbenikov TEMSIG. Projektno sodeluje v Zboru SNG Opera in balet Ljubljana in v Zboru Slovenske filharmonije. Januarja 2023 se je prvič predstavila kot solistka na odru SNG Opera in balet Ljubljana v projektu Mini opere III v produkciji Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani. Aprila 2023 se je predstavila z recitalom samospevov v ciklu Solo e da camera Akademije za glasbo. Aktivno sodeluje v različnih komornih sestavih in sodeluje na različnih prireditvah in koncertih, prireja samostojne recitale ter se izobražuje na različnih seminarjih.

Peter Barbo se je začel učiti klavir pri petih letih pri profesorici Lidiji Andabaka. Nižjo glasbeno šolo je končal na Glasbeni šoli Ljubljana Vič -Rudnik pri prof. dr. Radovanu Škrjancu, pri katerem je učenje nato tudi nadaljeval zasebno. Leta 2017 se je vpisal na Oddelek za glasbeno pedagogiko na Akademiji za glasbo v Ljubljani ter obiskoval pouk klavirja v razredu prof. Marte Kržič. Od leta 2019 študira klavir v razredu profesorice Tatjane Ognjanovič. Po diplomi leta 2022 nadaljuje študij na magistrski stopnji. Dodatno se je izobraževal pri različnih mednarodno uveljavljenih pianistih, kot so: S. Trpčeski, A. Delle Vigne, L. Pogorelić, P. Donohoe, P. Iannone in Đ.Tikvica. Zdaj študira v okviru izmenjave Erasmus+ na Mozarteumu v Salzburgu v razredu prof. Petra Langa. Nastopal je na številnih domačih in mednarodnih glasbenih festivalih, kot so: koncerti dunajske Gesellschaft für Musiktheater, Festival Up-to-Penice in Festival del Ridotto,  Festival Ljubljana, Mozartovi družinski dnevi, koncertni cikel Ob klavirju, Imago Sloveniae idr. Leta 2023 je z izvedbo Koncerta za klavir in orkester v G-duru M. Ravela s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija debitiral v Slovenski filharmoniji.


Prihajajoči koncerti

| | OKT 1 TOR

SLOVANSKO SRCE, 1.10.2024, ob 9.30

Jera H. Petriček, dirigentka · Filip Runjak, klavir · Orkester Slovenske filharmonije 09:30, Gallusova dvorana Cankarjevega doma
| | OKT 1 TOR

SLOVANSKO SRCE, 1.10.2024, ob 11.30

Jera H. Petriček, dirigentka · Filip Runjak, klavir · Orkester Slovenske filharmonije 11:30, Gallusova dvorana Cankarjevega doma
| | MAR 4 TOR

ETNO, 4.3.2025, ob 11.00

Eva Hren RTV Slovenija · Tadej Tomšič, dirigent 11:00, Linhartova dvorana Cankarjevega doma
| | MAR 4 TOR

ETNO, 4.3.2025, ob 13.00

Eva Hren · Tadej Tomšič, dirigentka 13:00, Linhartova dvorana Cankarjevega doma
| | MAR 5 SRE

LATINO, 5.3.2024, ob 10.00

Ana Bezjak RTV Slovenija · Big Band RTV Slovenija 10:00, Linhartova dvorana Cankarjevega doma

Na sporedu


| | DEC 5 TOR
5. december 2023 19:30 Slovenska filharmonija, dvorana Slavka Osterca
6.00 €

Povej naprej