David Tretjak, rog
Maja Klinar, klavir
*
Ana Miculinić, violončelo
Sven Brajković, klavir
Spored:
Francis Poulenc (1899-1963):
Elegija za rog in klavir
Richard Strauss (1864-1949):
Koncert za rog in orkester št. 1 v Es-duru, op. 11
Allegro
Andante
Allegro – Rondo
Richard Strauss:
Andante za rog in klavir
*
Dina Slama (1941):
Chant za solo violončelo
Johannes Brahms (1833-1897):
Sonata za violončelo in klavir št. 1 v e-molu, op.38
Allegro non troppo
Allegretto quasi Menuetto
Allegro
Moritz Laßmann (1987):
Romanca za violončelo, klavir in godalce
(priredba za violončelo in klavir)
* krstna izvedba
Francis Poulenc je bil francoski skladatelj, znan po svoji edinstveni kombinaciji lahkotnosti, humorja, melanholije in globoke duhovnosti. Bil je član skupine Les Six, ki se je zavzemala za bolj sproščeno, igrivo glasbo v nasprotju z nekoliko bolj zahtevno romantiko in impresionizmom prejšnjega stoletja. Njegova Elegija za rog in klavir je pomembno komorno delo, napisana leta 1957 v spomin na prijatelja hornista Dennisa Braina. Dennis Brain je bil eden najbolj cenjenih hornistov svojega časa, ki je tragično umrl v prometni nesreči leta 1957. Poulenc je bil ob njegovi smrti močno prizadet. Zato je kot glasbeni poklon glasbenemu talentu in osebnosti ustvaril Elegijo. Skladba ima značilen Poulencov kontrastni slog – meša melanholične, lirične pasaže z nenadnimi dramatičnimi izbruhi. Začne se s počasno, žalostno melodijo na rogu, ki jo spremlja klavir s temnimi akordi. Nato sledijo bolj dinamični in ritmično kompleksni deli, ki izražajo različna čustva – od bolečine do vznesenosti. To ni le elegija v klasičnem smislu žalne pesmi, ampak tudi zelo oseben izraz žalosti in spoštovanja do izjemnega glasbenika.
Richard Strauss je bil nemški skladatelj in dirigent, znan po svojih simfoničnih pesnitvah, operah in orkestralnih delih. Njegova glasba združuje bogato orkestracijo, dramatičnost in mojstrski kontrapunkt. Koncert za rog in orkester št. 1 v Es-duru, op. 11 je napisal leta 1882, ko je bil star le 18 let. Kljub mladosti skladba kaže izjemno zrelost in obvladovanje orkestracije, kar ni presenetljivo, saj je bil njegov oče Franz Strauss eden najboljših hornistov svojega časa. Prav njemu je bil koncert tudi posvečen. Koncert ima tri stavke: Allegro z energičnim in slavnostnim začetkom, kjer rog predstavi drzno in markantno temo, kaže močan vpliv klasicizma, predvsem Mozarta in Beethovna, a že nakazuje Straussovo melodično širino in dramatične kontraste; Andante je liričen in speven srednji stavek, v katerem rog v dialogu z orkestrom razvije nežno, romantično melodijo; Allegro – Rondo je živahen in tehnično zahteven finale, ki se vrti okoli lahkotne, poskočne teme. Stavek zahteva veliko virtuoznosti in spretnosti hornista, saj vsebuje hitre pasaže in skoke med registri.
Andante za rog in klavir je nastal v obdobju, ko je bil Strauss že uveljavljen skladatelj in dirigent, vendar je še vedno ustvarjal pod vplivom romantične tradicije. Andante je bil zasnovan kot počasni stavek za nedokončano sonato za rog in klavir, vendar je ostal edini dokončan del tega projekta. Skladba se odlikuje po mehki, spevni melodiji, ki poudarja tople in izrazne zmožnosti roga. Rog in klavir sta si enakovredna, saj klavirski del ni zgolj spremljava, temveč prispeva k celotni atmosferi skladbe. Skladba se pogosto izvaja kot samostojno koncertno delo ali kot del recitalov za rog in klavir.
Dina Slama je slovenska glasbenica, čembalistka, zborovodkinja, skladateljica, kulturna delavka in glasbena pedagoginja. Študirala je na konservatoriju v Trstu, kjer je diplomirala iz klavirja in čembala. Poročena je s flavtistom Milošem Pahorjem, s katerim sta ustanovila duo Pahor-Slama ter skupino za staro glasbo Gallus Consort. Kot skladateljica je ustvarila številna dela za različne zasedbe, vključno z vokalnimi in instrumentalnimi skladbami. Chant za solo violončelo je skladba, ki se osredotoča na ekspresivnost in spevnost violončela. Skladba ima liričen značaj, pri čemer violončelo izkorišča svojo naravno sposobnost petja (chant pomeni 'pesem' ali 'napev'). Velik poudarek je na dolgih, tekočih frazah in bogati dinamiki. Skladba vključuje tudi nekatere moderne tehnike igre na violončelo, kot so dvoglasja, flažoleti ali ekspresivne ločene poteze loka.
Sonata za violončelo in klavir št. 1 v e-molu, op. 38 je eno najpomembnejših del komorne glasbe Johannesa Brahmsa. Posvečena je bila Josefu Gänsbacherju, Brahmsovemu prijatelju in amaterskemu violončelistu. Prvi stavek, Allegro non troppo, ima temačen in resen značaj, ki ga uvede violončelo s svojo globoko, spevno melodijo. Značilen je kontrapunktni slog, kjer prepoznamo Brahmsovo navdušenje nad Bachovo glasbo. Namesto pričakovanega počasnega stavka je Brahms vključil nežen in eleganten menuet, ki ima rahlo starinski značaj. Finale je močni fugato, kjer zopet zasledimo Brahmsovo mojstrsko obvladovanje kontrapunkta. Sonata, op. 38 je pomemben del violončelističnega repertoarja, ki združuje lirsko spevnost, bogato harmonijo in kompleksne teksture. Klavir in violončelo sta enakovredna karakterja – Brahms ni obravnaval klavirja zgolj kot spremljevalni inštrument, temveč kot enakovreden glasbeni element.
Moritz Laßmann je sodobni nemški skladatelj, znan po svojih delih za različne instrumentalne zasedbe. Njegov glasbeni opus vključuje dela za orkester, komorne ansamble in filmsko glasbo, kjer združuje tradicionalne in sodobne vplive. Pri ustvarjanju uporablja lastne sisteme za generiranje novih tonskih virov in harmonskih kontekstov, pri čemer vedno daje prednost glasbeni estetiki. Romanca za violončelo, klavir in godala je bila napisana leta 2010. Skladba poudarja lirične in spevne linije violončela, ki so podprte s harmonsko bogato spremljavo klavirja ali godal. Romanca prinaša širok spekter čustev, od nežnosti do intenzivnejših izrazov, kar omogoča izvajalcem, da pokažejo svojo interpretativno občutljivost. Čeprav je skladba napisana v sodobnem času, ohranja klasično obliko romance, hkrati pa vključuje moderne harmonske in melodične elemente.
Ivana Mrzlikar
______________________________________________________________
David Tretjak je glasbeno pot začel v Glasbeni šoli Slovenj Gradec pri prof. Martinu Šmonu. Kot tekmovalec na TEMSIG-u in mednarodnih tekmovanjih (Svirel, Varaždin Woodwind & Brass) je osvojil več zlatih plaket in nagrad. Šolanje je nadaljeval v Velenju pri prof. Gregorju Dvorjaku, na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana pri prof. Robertu Predniku, zdaj študira na Akademiji za glasbo v Ljubljani pri prof. Boštjanu Lipovšku. Na državnem tekmovanju TEMSIG je leta 2020 in 2023 osvojil zlato plaketo ter prvo in drugo nagrado. Redno sodeluje z orkestri, kot so Simfonični orkester Akademije za glasbo, Simfonični orkester RTV Slovenija, Pihalni orkester Akademije za glasbo in Slovenska filharmonija. V študijskem letu 2024/25 je bil na izmenjavi ERASMUS v Düsseldorfu pri prof. Mahirju Kalmiku. Svoje znanje je izpopolnjeval pri priznanih profesorjih, med njimi Radovanu Vlatkoviću, Andreju Žustu, Szabolcsu Zapleniju in Raimundu Zellu.
Pianistka Maja Klinar je diplomirala na Akademiji za glasbo v Ljubljani v razredu prof. Acija Bertonclja. V času študija se je izpopolnjevala na mednarodnih tečajih, med drugimi tudi pri prof. Pierru Sancanu. Kot umetniška sodelavka je zaposlena na Akademiji za glasbo v Ljubljani, ukvarja pa se tudi s pedagoškim delom. Kot klavirska spremljevalka redno sodeluje na mojstrskih tečajih doma in v tujini.
*
Ana Miculinić se je rodila leta 2004 v Reki na Hrvaškem. Violončelo je začela igrati pri devetih letih. Nižjo in srednjo glasbeno šolo je končala v razredu profesorja Maura Šestana. Vzporedno je končala gimnazijo na Reki. Zdaj študira na Akademiji za glasbo v Ljubljani pri profesorju Galu Faganelu. Kot violončelistka je leta 2019 osvojila prvo nagrado na mednarodnem tekmovanju Daleki akordi v Splitu, leta 2023 pa je na istem tekmovanju osvojila prvo nagrado v peti kategoriji. Leta 2020 je prejela prvo nagrado regijskega tekmovanja HDGPP. Leta 2022 je bila zmagovalka hrvaškega državnega tekmovanja učencev glasbe in plesa v peti kategoriji. Prejela je tudi prestižno nagrado na področju izobraževanja na Hrvaškem - oskar znanja 2022. Tega leta je bila tudi izbrana na seminarju EMARS in nastopila kot solistka s Komornim orkestrom Slovenske filharmonije. Lani je prejela prvo nagrado na mednarodnem tekmovanju Rudolf Matz, nagrajena pa je bila tudi z nastopi z Zagrebškim komornim orkestrom v koncertni sezoni 2024/25. Preteklo leto je izvedla Variacije na rokokojsko temo Petra lljiča Čajkovskega s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija in s Splitskimi virtuozi v Dalmaciji (Hrvaška). Svoje znanje in veščine redno nadgrajuje na seminarjih po Sloveniji, Hrvaški, Italiji, Avstriji, Madžarski in Danskem.
Sven Brajković je hrvaški pianist, ki se je že izkazal z aktivno koncertno dejavnostjo in s sodelovanjem na številnih uglednih domačih in mednarodnih klavirskih tekmovanjih. Sodeloval je na več kot 40 regionalnih, državnih in mednarodnih tekmovanjih ter osvojil 20 prvih mest. Redno nastopa na uglednih festivalih na Hrvaškem, Nizozemskem, v Ameriki, Avstriji in Sloveniji, povsod je imel odmevne nastope in se izpopolnjeval pod vodstvom priznanih svetovnih in domačih pedagogov. Študiral je na Akademiji za glasbo v Zagrebu, odšel na študentsko izmenjavo v Hangzhou na Kitajskem in svoje znanje izpopolnjeval na Akademiji za glasbo Ljubljana v razredu prof. Serdarja. Je prejemnik rektorjeve nagrade Univerze v Zagrebu in Prešernove nagrade Univerze v Ljubljani. Zaposlen je kot redni korepetitor na Akademiji za glasbo Ljubljana.
