MLADI MLADIM

Mladi mladim, 7.2.2024

Kvartet Novus
Maksim Gal, sopranski saksofon
Nejc Zavratnik, altovski saksofon
Vid Verdinek, tenorski saksofon
Anže Klančar Jurjavčič, baritonski saksofon
*
Sara Čano, violončelo
Aleksandra Pavlovič, klavir


Spored:

Alexander Glazunov (1865–1936): 
Kvartet za saksofone v B-duru, op. 109
I. Partie 

Milko Lazar (1965):
Koncert za kvartet saksofonov št. 1
Spleen '99 
Hommage to Mr. Rifi 

Alfred Desenclos (1912–1971):
Kvartet za saksofone
I. , II. , III. stavek 

*

Ludwig van Beethoven (1770–1827): 
Sonata za violončelo in klavir v A-duru št. 3, op. 69
Allegro ma non tanto
Scherzo, allegro molto
Adagio cantabile - Allegro vivace

Sara Čano (2000): 
Laylat fi Duat (Noč v Duatu)

* krstna izvedba

Slavni Kvartet za saksofone, op. 109 skladatelja Aleksandra Glazunova je eno njegovih zadnjih del in hkrati eno najzgodnejših kvartetov za to instrumentalno zasedbo. Delo s pomočjo te majhne, celo nenavadne skupine instrumentov v grobem skicira zgodovino glasbe: prvi stavek je zaznamovan z obsežnimi melodičnimi loki, ki spominjajo na Dvoržaka, Wagnerja in Brahmsa; drugi stavek, canzona variée, se izrecno nanaša na Schumanna in Chopina, medtem ko se dinamični in sveži rondo finale s svojim liričnim srednjim delom navezuje na glasbene oblike, ki jih je pisal Bach. Vsak klasično izobražen saksofonist pozna in izvaja to delo. Aleksander Glazunov je skladbo napisal leta 1932 in praktično iz niča uvedel novo zvrst in pomagal pri preboju takrat nenavadne komorne glasbene postavitve s štirimi saksofoni, uglašenimi na različne registre. Prva izdaja pa se je pojavila šele več kot dvajset let po Glazunovovi smrti in kaže številne tiskarske napake in netočnosti. Na srečo se je eden od izjemnih mladih saksofonskih ansamblov našega časa lotil tega dela in med procesom odkril izjemne vire. Poleg avtorjeve rokopisne partiture iz arhiva v Sankt Peterburgu zagotavljata pomembne informacije za izdajo dva rokopisna prepisa partiture Glazunovove žene in legendarnega saksofonista Sigurda Raschèra, ki je osebno obiskal Glazunova v Parizu v ta namen,. 

Milko Lazar je skladatelj in multiinstrumentalist. Po končani srednji glasbeni šoli je študiral jazz in klasični klavir ter saksofon na Visoki šoli za glasbo in upodabljajočo umetnost v Gradcu (Avstrija) in čembalo (baročna glasba) na Kraljevem konservatoriju v Den Haagu (Nizozemska). Petnajst let je redno deloval v Big Bandu RTV Slovenija kot prvi altsaksofonist in solist, dirigent in skladatelj. Njegova dela so izvajali priznani domači in tuji ansambli po celi Evropi, ZDA, Južni Ameriki, Kitajski in Rusiji, med ostalim tudi v Carnegie Hall v New Yorku. Milko Lazar je, kot je tudi sam saksofonist, napisal veliko del za to nenavadno pihalo. Med drugim Koncert za kvartet saksofonov št. 1, ki ima dva stavka: Spleen '99 in Hommage to Mr. Rifi.

Kvartet za saksofone je skladba za štiri saksofone, ki jo je leta 1964 napisal Alfred Desenclos. Napisan je bil za Marcel Mule Quartet in je tipičen francoski kvartet, precej miren in galanten. Začetek skladbe, ki postavlja sopranski saksofon proti drugim, je precej džezovski, nato pa preide v bolj liričen del, precej počasen, z enostavno melodijo. Napetost se postopoma gradi in finalni unisono je predstavljen precej dramatično, s posameznimi izbruhi energije. Alfred Desenclos je bil francoski skladatelj, ki je skladal tudi maše, kot je Messe de Requiem, in druge skladbe za kontrabas, harfo, flavto, trobento ali rog. 

Beethovnovo drugo umetniško obdobje odlikujejo razširitve z inovacijami ter velika značilnost – epika herojstva. Ključna dela tega obdobja so Tretja in Peta simfonija, godalni kvarteti Razumovsky, klavirske sonate Waldstein in Appassionata pa tudi končni klavirski trii. Leta 1808 je Beethoven napisal svojo tretjo Sonato za violončelo, objavljeno pod op. 69. Sonata je razdeljena na tri stavke in je najdaljša od petih sonat za violončelo, nedvomno pa tudi najbolj priljubljena. V tej osamljeni sonati drugega skladateljevega obdobja Beethoven morda prvič doseže pravo ravnovesje med violončelom in klavirjem. To se zdi napovedano že na začetku, ko solo violončelo samo zaigra prvo temo, medtem ko so teme po sonati velikodušno deljene med oba instrumenta in pogosto najprej zaupane violončelu. Prvi stavek predstavlja močan in razširjen sonatni allegro z mnogimi temami. Ena od njih ima temen, eksotičen duh v "ciganskem'' slogu, ki najde sorodne motive po vseh treh stavkih. Drugi stavek v a-molu se začne z drugo "cigansko" temo, ki je znana po svojih zanimivih ritmičnih prestavljanjih; ti se zdijo kot velika zmeda v sicer usklajeni metriki. Beethovnova plodnost izuma se izraža ne v enem, ampak kar dveh kontrastnih triih. Očarljivi Allegro vivace finale se začne s sladko pojočim adagio uvodom, ki rahlo spominja na razširjene uvode prejšnjih sonat op. 5, in ponuja edini pravi namig na počasen stavek. Značilno za njegovo drugo ustvarjalno obdobje je, da je razpoloženje skozi tri stavke ekstrovertirano, polno drznih dramatičnih kontrastov in večinoma "neomajno" glede poglobljenih čustvenih ali duhovnih razmišljanj.

Sara Čano je mlada slovenska violončelistka in skladateljica, ki se z glasbo ukvarja že od malih nog, saj ji je bila tako rekoč podarjena v zibko. Ukvarja se tudi z likovno umetnostjo in piše poezijo. Laylat fi duat je napisala leta 2022, dobesedni prevod naslova pa je Noč v Duatu. Duat je v egipčanski mitologiji predstavljen kot vice, prostor med rajem in peklom, kjer boginja Maat s pomočjo tehtnice določi, če gre človekova duša v raj ali pekel. Skladba je napisana za violončelo solo ob spremljavi lastnega glasu, v katerem se najdejo melodije in melizmi bližnjega vzhoda. Violončelo oponaša tudi druge inštrumente, ki jih najdemo kot avtohtone na teh področjih.

Ivana Čemažar


Kvartet Novus je komorna zasedba štirih klasičnih saksofonistov. Sestavljajo jo Maksim Gal (sopranski saksofon), Nejc Zavratnik (altovski saksofon), Vid Verdinek (tenorski saksofon) in Anže Klančar Jurjavčič (baritonski saksofon), vsi redni dijaki četrtega letnika Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana. Redno nastopajo, tekmujejo in izpopolnjujejo svoje znanje. Tako so v svojem kratkem obstoju sodelovali že na veliko koncertih in prireditvah ter imeli tudi samostojni recital v Leskovcu pri Krškem. Udeležili so se seminarjev Kvarteta saksofonov Xenon in kvarteta iz Stockholma, julija 2023 pa mojstrskega tečaja enega najbolj priznanih saksofonskih kvartetov, Habanera. Slednji je potekal v okviru poletne šole SaxGo 2023 v Novi Gorici. Maja 2023 so bili zmagovalci tekmovanja komornih zasedb v Trevisu, trenutno pa so v pripravi na 53. državno tekmovanje Temsig.

*

Triindvajsetletna Sara Čano se je violončelo začela učiti s svojo mamo, prof. Aleksandro Čano Muharemović. Po končanem Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana se je vpisala na študij na Visoki šoli za glasbo in gledališče v Münchnu pri profesorju Julianu Stecklu, sedaj pa nadaljuje študij pri profesorju Milošu Mlejniku na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Leta 2017 je v Astani (Kazahstan) v finalu 10. mednarodnega tekmovanja za mlade glasbenike Čajkovski igrala Koncert za violončelo in orkester Edouarda Laloja s spremljavo Evrazijskega simfoničnega orkestra in si s tem priborila naziv laureat  tega tekmovanja kot prva predstavnica Slovenije v zgodovini tega tekmovanja. Sodelovala je s številnimi mednarodno priznanimi umetniki, med katerimi so Daniel Rowland, Maja Bogdanović, Anthony Hewitt, Yuri Tkachenko, Vladimir Milošević ter drugi. Imela je številne recitale in koncerte v Sloveniji, Rusiji, Italiji, Kazahstanu, Bosni in Hercegovini, Srbiji, Republiki Severna Makedonija, Belgiji, Avstriji, Nemčiji, na Hrvaškem, na Češkem, Madžarskem in Norveškem. Skupaj z Nikolo Pajanovićem, Lauro de Wolff in Rebeko Skok igra v Godalnem kvartetu Opifex.

Izjemna slovenska pianistka Aleksandra Pavlovič (rojena 1978) je tenkočutna, tehnično podkovana umetnica, ki s svojo predanostjo in umetniško dovršenostjo navdušuje kot solistična interpretka in glasbena pedagoginja. Njena izrazna širina, empatija in izrazit občutek za odrskega partnerja pa jo uvrščata med iskane in cenjene komorne glasbenice in korepetitorke. Svojo pot je začela v Glasbeni šoli Postojna, šolanje pa nadaljevala najprej v Slovenski glasbeni matici v Trstu in pozneje v Slovenskem centru za glasbeno vzgojo Emil Komel v Gorici pri profesorju Sijavušu Gadžijevu. Po maturi na Gimnaziji Postojna je leta 1997 vpisala študij klavirja na Državnem konservatoriju P. I. Čajkovski v Moskvi. Študirala je pod mentorstvom znamenitih profesorjev Leva Naumova in Vladimirja Viarda ter leta 2002 z odliko opravila diplomski nastop. Kot najuspešnejša tuja študentka je nato še istega leta vpisala podiplomski študij pri profesorju Andreju Dievu in ga prav tako opravila z odliko. Njen obsežni repertoar obsega poleg pianistične literature tudi večino komornih del, napisanih za violino, violončelo in glas, pri čemer redno sodeluje s priznanimi glasbeniki. Njena prva zgoščenka Chopin, Dialogi posneta z vrhunskim ruskim violončelistom Olegom Bugajevom je izšla leta 2010 v založbi ZKP RTV Slovenija in Mednarodnega kulturnega društva Soglasje. Kot pedagoginja in korepetitorka je bila 13 let zaposlena na Glasbeni šoli Nova Gorica, sedaj pa deluje na Glasbenem ateljeju Tartini v Ljubljani in kot umetniška sodelavka na ljubljanski akademiji za glasbo. Udejstvuje se tudi kot predavateljica na seminarjih ter kot prevajalka strokovne literature (prevoda: A. Boissier: Liszt pedagog in S. Isserlis: Kje je pristala Beethovnova obara) in avtorica člankov v strokovnih revijah in časopisih (Glasna, Virkla idr.).


Prihajajoči koncerti

| | OKT 1 TOR

SLOVANSKO SRCE, 1.10.2024, ob 9.30

Jera H. Petriček, dirigentka · Filip Runjak, klavir · Orkester Slovenske filharmonije 09:30, Gallusova dvorana Cankarjevega doma
| | OKT 1 TOR

SLOVANSKO SRCE, 1.10.2024, ob 11.30

Jera H. Petriček, dirigentka · Filip Runjak, klavir · Orkester Slovenske filharmonije 11:30, Gallusova dvorana Cankarjevega doma
| | MAR 4 TOR

ETNO, 4.3.2025, ob 11.00

Eva Hren RTV Slovenija · Tadej Tomšič, dirigent 11:00, Linhartova dvorana Cankarjevega doma
| | MAR 4 TOR

ETNO, 4.3.2025, ob 13.00

Eva Hren · Tadej Tomšič, dirigentka 13:00, Linhartova dvorana Cankarjevega doma
| | MAR 5 SRE

LATINO, 5.3.2024, ob 10.00

Ana Bezjak RTV Slovenija · Big Band RTV Slovenija 10:00, Linhartova dvorana Cankarjevega doma

Na sporedu


| | FEB 7 SRE
7. februar 2024 19:30 Kosovelova dvorana Cankarjevega doma
6.00 €

Povej naprej